Ena temeljnih težav v pogajanjih je šibkost britanske premierke Therese May oziroma notranjepolitična trenja na Otoku. Po ponesrečenem govoru na kongresu torijcev minuli teden se premierski stolček Mayeve pošteno maje.
EU na drugi strani trdi, da je njena enotnost še vedno neokrnjena, ter že od začetka pogajanj v juniju vseskozi poziva k jasnejšim in konkretnejšim britanskim stališčem.
Ključno odprto vprašanje je finančna poravnava. Britanska stran je sicer obljubila, da nobeni članici unije zaradi brexita ne bo treba plačati več ali dobiti manj denarja, a za zdaj ni še nobenih konkretnih dogovorov.
EU vztraja, da je pred začetkom pogajanj o prihodnjih odnosih treba najprej doseči zadosten napredek glede treh prednostnih ločitvenih vprašanj: pravic državljanov, finančne poravnave in meje na irskem otoku.
Pomembno vprašanje je tudi prehodno obdobje med izstopom države iz unije in uveljavitvijo novega partnerstva. Britanska premierka je v govoru v Firencah pozvala k dveletnemu prehodnemu obdobju.
Omenja se možnost, da bi se pogovori o prehodnem obdobju lahko začeli tudi brez zadostnega napredka glede treh prednostnih ločitvenih vprašanj, a za to potrebuje glavni pogajalec EU Michel Barnier nov mandat članic unije.
Neuradno se navajata dva scenarija: da vrh unije Barnierju naroči, naj zgolj nadaljuje sedanje delo, ali da ga pooblasti tudi za pogovore o prehodnem obdobju. Ocene, da je dosežen zadosten napredek za začetek pogajanj o prihodnjih odnosih, ne pričakuje nihče.
