Predlog zakona, ki ga je ministrstvo nedavno poslalo koalicijskim partnerjem, določa vrste pravic ter pogoje, omejitve in osnove postopka za njihovo uveljavljanje.
Medtem ko veljavni zakon zavarovanim osebam zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev, nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela in povračilo potnih stroškov, pa predlog zakona posebej ureja pravico do spremstva, pravico do sobivanja, povračilo prevoznih stroškov, povračilo stroškov nastanitve in pravico do zdravstvenih storitev v tujini.
Drugačne omejitve pri maksimalni in minimalni višini bolniške
Osnova za izplačilo nadomestila za bolniško odsotnost v novem predlogu zakona ostaja enaka, to je povprečje plač v preteklem koledarskem letu, pri čemer v prvih treh mesecih izplačilo bolniku znaša 80 odstotkov osnove. Se pa s predlogom zakona določa najnižje denarno nadomestilo, in sicer v višini 80 odstotka minimalne plače, medtem ko po trenutnih pravilih nadomestilo ne more biti manjše od zajamčene plače.
Po novem se obeta tudi zgornja omejitev oziroma najvišji znesek denarnega nadomestila. Medtem ko je sedaj omejeno na zgolj na plačo, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal, pa bi po novem dodali, da ne sme presegati dvainpolkratnika povprečne mesečne plače v Sloveniji v preteklem koledarskem letu.
Po predlogu zakona se omejuje čas prejemanja nadomestila za bolniško odsotnost v breme obveznega zavarovanja. Medtem ko so določeni bolniki na bolniški v breme ZZZS danes tudi več let, predlog zakona določa največ leto neprekinjene bolniške v breme ZZZS oz. največ leto in pol s prekinitvami za isto bolezen oz. poškodbo. Nato bi po predlogu zakona prenesli stroške izplačila nadomestila na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki bi tudi odločal o trajnejši nezmožnosti za delo. Višina nadomestila pa bi bila enaka višini nadomestila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Predlog zakona tudi predvideva, da lahko osebni zdravnik za bolnika, pri kateremu je zdravnik ali komisija ugotovila, da nadaljnja začasna zadržanost od dela ni utemeljena, za isto bolezen oz. poškodbo odobri ponovno bolniško odsotnost šele po poteku 30 dni od izdaje zadnje odločbe. Je pa dovoljena izjema, ko gre za nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja.
Spremembe pri pravici do nadomestila za nego bolnika in za sobivanje
Spreminja se tudi pravica do nadomestila zaradi izpada dohodka ob negi družinskega člana. Sedaj je bila oseba upravičena do nadomestila za največ sedem delovnih dni, če je negovala otroka do sedmega leta, za starejšega otroka, ki je duševno in telesno prizadet, pa do 15 delovnih dni. Zdravnik pa je lahko to podaljšal na največ 30 delovnih dni za nego otroka do sedmega leta oz. za prizadetega otroka do 14 delovnih dni.
Po predlogu novega zakona pa bi pravica do nadomestila trajala najdlje deset dni za nego otroka od šestega leta starosti in partnerja z možnostjo podaljšanja za 20 dni. Za nego otroka do šestega leta starosti oz. za prizadetega otroka in za odraslo osebo, ki je postavljena pod skrbništvo, pa bi bil zavarovanec upravičen prejemati nadomestilo največ 20 dni, lahko bi se podaljšalo za 40 dni. Nadomestilo bi lahko podaljševali do najdlje šestih mesecev, dlje od tega pa le, če gre za otroka ali odraslo zavarovano osebo, ki je postavljena pod skrbništvo.
Po trenutni ureditvi je pravica do sobivanja v bolnišnici zagotovljena za starša otroka do petega leta starosti, pri čemer ZZZS krije stroške nastanitve in prehrane. Sobivanje je zagotovljeno tudi za otroka s težjo okvaro oz. poškodbo možganov ali hrbtenjače, pri katerih je v bolnišnici potrebno usposabljanje staršev za poznejšo rehabilitacijo na domu. Dolžina usposabljanja lahko traja največ 30 dni, ZZZS pa krije 70 odstotkov stroškov nastanitve in prehrane. Prav tako je sobivanje zagotovljeno za otroka hospitalizirane doječe matere.
Predlog zakona pa ureja pravico do sobivanja kot posebno pravico iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer kot pravico bolnika, ne pa pravico osebe, ki sobiva. Po novem bo imel pravico do sobivanja hospitaliziran otrok do šestega leta starosti, pa tudi otroci in odrasle osebe pod skrbništvom, ki imajo težko možgansko okvaro, rakavo obolenje ali posebno hudo poslabšanje zdravstvenega stanja.
Pravico do sobivanja bodo imeli otroci in odrasle osebe, ki so pod skrbništvom, če je potrebno usposabljanje za poznejšo medicinsko rehabilitacijo zaradi težje okvare ali poškodbe možganov ali hrbtenjače ter zaradi kronične bolezni ali okvare. Bodo pa za sobivanje po novem prejeli celotno kritje stroškov nastanitve in prehrane, ne le 70-odstotno.
Če pa oseba, ki spremlja, ne more biti nastanjena pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti zaradi prezasedenosti, ima pravico do stroškov nastanitve v hotelu. Sedaj je višina teh stroškov omejena na dejanske stroške, ki pa ne smejo presegati cene enoposteljne sobe v najcenejšem hotelu s tremi zvezdicami v tistem kraju, po novem pa bi šteli dejanski stroški, ki pa ne smejo presegati trikratne višine dnevnice v javnem sektorju.
Enako kot za sobivanje so po predlogu zakona urejeni tudi stroški prevoza in nadomestilo za plačo za spremljevalca, ki je določeno v višini 80 odstotkov zavarovalne osnove.
