c S

Kokalj: Predlagana sprememba ustavne komisije DZ pomeni izigravanje odločbe ustavnega sodišča

06.10.2017 08:45 Ljubljana, 05. oktobra (STA) - Anton Kokalj, eden od pobudnikov za ustavno presojo načina financiranja zasebnih osnovnih šol, je prepričan, da bi sprememba ustave, kot jo je danes DZ sklenila predlagati ustavna komisija, pomenila izigravanje odločbe ustavnega sodišča. "Pomenila bi tudi, da se višji akti podrejajo nižjemu aktu, kar ni normalno," je dejal za STA.

Ustavna komisija je namreč danes sklenila DZ predlagati, naj začne postopek za spremembo ustave glede financiranja zasebnega osnovnega šolstva. Ustavo bi spremenili tako, da bi v njej določili, da se lahko obvezno osnovnošolsko izobraževanje v zasebnih šolah financira pod pogoji in na način, kot to določa zakon.

Če bi bila današnja odločitev na koncu v DZ potrjena, bi to pomenilo, "da bi se ustava podredila zakonu, namesto da bi se zakon ustavi". Ob tem je Kokalj dodal, da sprememba, kot je predlagana, zakonodajalcu omogoča kakršno koli financiranje zasebnih osnovnih šol, kar pa je v neskladju z odločbo ustavnega sodišča, ki je jasno reklo, da mora država javne programe v zasebnih osnovnih šolah financirati 100-odstotno.

Današnja odločitev po njegovem pomeni, da gre Slovenija nazaj v nekdanje čase, ter da je namen predloga "popolnoma zatreti svobodno presojo državljanov, ki želijo hkrati izpolniti zahteve države, hkrati pa otrokom dati tisto, kar je za njih najbolje". Če bo sprememba sprejeta, bo "zgolj spodbudila vedno več mladih, da bodo razmišljali o nekem svobodnem izobraževalnem sistemu v tujini". "To bo pospešilo odhod mladih v tujino, ker se v takem zatohlem in zaprtem ozračju v Sloveniji enostavno ne bo dalo preživeti," je prepričan Kokalj.

Kakšne možnosti jim še ostanejo, če bo predlagana sprememba v DZ na koncu potrjena, bodo še proučili, pravi. So pa delno razočarani tudi nad ustavnim sodiščem: "Slednje naše pobude ni obravnavalo v celoti. Predlagali smo ugotovitev neskladnosti zakona o financiranju izobraževanja z vsaj šestimi členi ustave, medtem ko je ustavno sodišče neskladnost presojalo zgolj z enim členom. Če bi ugotovilo tudi neskladnost z ostalimi členi, potem ne bi bilo tako enostavno spremeniti več členov ustave."