Ministrica je pojasnila, da je v letu 2017 predvideno povečanje obrambnih izdatkov za 24,3 milijona evrov ter v letih od 2018 do 2020 letno nominalno povečanje za najmanj 30 milijonov evrov. S tem bo po njenih besedah vzpostavljen trend povečanja obrambnih izdatkov v skladu z ugotovitvami strateškega pregleda obrambe v letu 2016.
Obenem bo Slovenija z višanjem obrambnih izdatkov postopno uresničevala zavezo o povečanju investicij v obrambo z Natovega vrha v Walesu leta 2014. Takšna finančna projekcija bo po besedah Katičeve omogočila zagon investicijskega cikla in razvoj prednostnih bojnih zmogljivosti Slovenske vojske, predvsem prve srednje bataljonske bojne skupine.
Med spremembami v obrambnem programu je tudi nakup bojnih osemkolesnih vozil za potrebe omenjene bataljonske skupine. Do tega je bil še posebej kritičen Miha Kordiš (Levica). Dejal je, da je dejanski razlog sprememb programa prav 200 milijonov evrov težak nakup "novih Patrij". Po njegovih besedah gre za bojno tehniko, ki ne koristi obrambni sposobnosti države, ampak le servisiranju Natovih operacij v tujini.
Na Kordiševo pripombo, da se očitno ponavlja zgodba o Patrijah iz leta 2008, je ministrica Katičeva opozorila, da v spremembah srednjeročnega obrambnega programa ni predviden nakup Patrij, ampak novih osemkolesnikov. Katero bojno vozilo bo izbrano, je namreč po njenih besedah stvar strokovne presoje in rezultatov razpisa.
Do vladnega dokumenta je bil kritičen tudi predsednik parlamentarnega odbora Žan Mahnič (SDS). Dejal je, da je pred člani odbora še en "nerealen in zavajajoč" dokument. Spomnil je, da gre že za tretje spreminjanje obrambnega programa v tem mandatu, kar po njegovih besedah govori o tem, da vlada in ministrstvo ne vesta, kam naj peljeta razvoj nacionalnega obrambnega sistema.
Franc Jurša (DeSUS) je spremembe srednjeročnega programa ocenil kot upravičene. Opozoril je, da se vendarle velja zavedati pomena obrambne varnosti in varnosti nasploh za demokratično družbo. Zato se po njegovih besedah ne bo odločil za enostavnejšo, volivcem všečno izjavo, da bi veljalo povečanje obrambnih sredstev raje nameniti za višje pokojnine.
Sicer so člani odbora na današnji seji tudi brez glasu proti sprejeli priporočilo ministrstvu za obrambo in vladi, naj Gorski reševalni zvezi Slovenije zagotovita zadostna sredstva za nemoteno delovanje. Priporočilo tudi poziva k sprejetju ukrepov, ki bodo optimizirali pogoje delovanja zveze. V zadnjih letih se je namreč število reševalnih akcij povečalo s 300 na 500 na leto ter se še povečuje.
Obenem ima zveza po besedah njenega predsednika Igorja Potočnika za tretjino manj sredstev kot pred leti. Letno ima na razpolago 450.000 evrov, strokovne ocene pa govorijo, da bi jih za nemoteno delovanje rabila skoraj še enkrat toliko.
