Kot je dejal Damijan, globalizacijo poganjajo dobički velikih korporacij, zato bi v primeru njenega zamrtja velike ameriške korporacije izgubile pomemben del dobička. Ker pa po Damijanovih besedah predstavljajo pomemben vir finančnih sredstev za ameriške politične kampanje, si odločevalci ne upajo sprejemati odločitev, ki bi poslabšale položaj korporacij.
Poudaril je, da ima globalizacija številne neželene stranske učinke. To so med drugim izginotje tradicionalnih delovnih mest v industriji, nižja rast plač, povečana neenakost, izginuli srednji sloj, povečana gospodarska nestabilnost, politična polarizacija in "obrat volivcev k ekstremom".
Slednje je bilo po njegovih besedah lepo vidno na zadnjih ameriških predsedniških volitvah, ko je Donald Trump s svojo protekcionistično politiko največ podpore prejel v krajih, kjer prebivalci najbolj občutijo slabše gospodarske razmere.
Protekcionistične težnje po Damijanovih besedah spodbuja tudi vedno večja neenakost pri razporeditvi dohodkov. Distribucija koristi od globalizacije je neenakomerna in srednji razred izginja. "Zmagovalci globalizacije so tako najbogatejši, ki so se jim dohodki najbolj povečali," je dejal Damijan.
Vendar pa Svetovna trgovinska organizacija po njegovih besedah določa zelo jasna pravila, med drugim to, da države članice ne smejo uveljaviti enostranskih ukrepov. Še pomembnejše pa se mu zdijo globalne verige vrednosti, na katerih danes po njegovih besedah temelji svetovna proizvodnja. Dokler zahodne korporacije nadzirajo globalne verige vrednosti, bodo nadzirale tudi odločevalce. "Seveda pa so izredni dogodki vedno možni," je še dejal Damijan.
Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Vasle se je osredotočil na izzive visoke gospodarske rasti in opozoril, da je previsoka rast v preteklosti pomembno prispevala h "globokemu padcu". Tako je treba vedeti, kaj je povzročilo takšno rast in kaj storiti, če rast postane previsoka, je poudaril Vasle.
Izvoz ostaja ključni dejavni rasti, slovenski izvoz pa raste hitreje od tujega povpraševanja. Zato je po Vasletovih besedah nujno, da izvozniki iščejo nove trge. Večjo prisotnost na tujih trgih pa slovenskemu gospodarstvu omogoča tudi večja splošna učinkovitost, meni.
"Naša ocena je, da naša rast še ni prehitra, še ni nevzdržna in nam ne povzroča neravnotežij. Je pa res, da že počasi zahteva resno pripravo ukrepov, s katerimi bi blažili morebitne nepravilnosti," je dejal.
Je pa poudaril, da po nekaterih anketah razmere morda vendarle postajajo celo že predobre. Ankete med gospodarstveniki po Vasletovih besedah že kažejo, da jih pri nadaljnjem razvoju vse bolj omejuje razpoložljivost delovne sile. "Verjetno bo trg dela tisto področje, kjer bomo najprej trčili ob težave," meni.
Ob tem je izpostavil, da je nenavadno, da se v Sloveniji ob tako hitrem povečevanju zaposlenosti ne zvišujejo tudi plače. Vlada bi morala tako bolj pozorno spremljati plačno politiko, zaposleni pa biti bolj odločni pri svojih zahtevah na tem področju, je še dejal Vasle.
