AI opozarja, da v času, ko v Afganistanu beležijo več smrtnih žrtev med civilisti kot kadarkoli doslej, evropske vlade silijo vse več prosilcev za azil nazaj v nevarnost, pred katero so pobegnili, s čimer brezsramno kršijo mednarodno pravo.
V poročilu z naslovom Prisiljeni nazaj v nevarnost: prosilci za azil vrnjeni iz Evrope v Afganistan je AI zabeležil grozljive primere prosilcev za azil, ki so jih v Afganistan vrnile Norveška, Švedska in Nemčija in ki so bili ubiti, poškodovani v bombnih napadih ali pa živijo v stalnem strahu pred preganjanjem zaradi svoje spolne usmerjenosti ali spreobrnitve v krščanstvo.
"Odločene, da povečajo število deportacij, vlade evropskih držav izvajajo politiko, ki je nesprejemljiva in nezakonita. Namenoma slepe za dokaze, da je nasilje na rekordno visoki ravni in da noben del Afganistana ni varen, ljudi izpostavljajo nevarnosti mučenja, ugrabitev, smrti in drugih grozot," opozarja Anna Shea, raziskovalka AI za pravice beguncev in migrantov, navaja AI Slovenija na svoji spletni strani.
Med Afganistanci, ki so bili prisilno vrnjeni, so tudi otroci brez spremstva in mlajši odrasli, ki so v Evropo prispeli kot otroci. Več ljudi, s katerimi so govorili raziskovalke in raziskovalci AI, je bilo poslanih v predele Afganistana, ki jih še niso poznali, čeprav so tam nevarne razmere in vlada nekaznovanost za zločine, kot je mučenje.
"Te vrnitve kršijo mednarodno pravo in se morajo nemudoma prenehati. Iste evropske države, ki so nekoč obljubile podporo boljši prihodnosti Afganistancev, zdaj teptajo njihovo upanje in jih prepuščajo državi, ki je postala še bolj nevarna, kot je bila v času njihovega bega," je povedala Horia Mosadiq, raziskovalka AI za Afganistan.
Organizacija tudi izpostavlja, da se je v času, ko Združeni narodi v Afganistanu beležijo največje število civilnih žrtev, število prisilnih vračanj iz Evrope izjemno povečalo.
Po uradnih statističnih podatkih EU se je med letoma 2015 in 2016 število Afganistancev, ki so jih evropske države vrnile v Afganistan, skoraj potrojilo - z 3290 na 9460. Vračanja sicer ustrezajo izrazitemu padcu priznavanja prošenj za azil, z 68 odstotkov septembra 2015 na 33 odstotkov decembra 2016.
V istem času se je po podatkih misije ZN v Afganistanu (Unama) povečalo število civilnih žrtev. Lani je umrlo ali bilo poškodovanih 11.418 ljudi. Do napadov na civiliste je prihajalo v vseh delih države, večino napadov pa so izvedle oborožene skupine, vključno s talibani in Islamsko državo.
Samo v prvih šestih mesecih letošnjega leta je Unama zabeležila rekordno število žrtev med civilisti - 5243, medtem ko konflikt traja že 16. leto.
Raziskovalke in raziskovalci Amnesty International so govorili s številnimi družinami, ki so opisale grozljive izkušnje, po tem ko so jih vrnili iz Evrope. Izgubili so ljubljene, za las preživeli napade, živijo v strahu pred preganjanjem v državi, ki jo komaj poznajo.
Tako med drugim navajajo primer Afganistanke, ki je z družino iz Afganistana zbežala leta 2015, potem ko so njenega moža ugrabili, pretepli in po plačilu odkupnine izpustili. Tvegali so več mesecev dolgo pot in po prihodu na Norveško upali na varno prihodnost. Norveške oblasti pa so jim zavrnile prošnjo za azil ter jim ponudile izbiro med pridržanjem do deportacije ali da sprejmejo 10.700 evrov in se vrnejo "prostovoljno". Nekaj mesecev po vrnitvi v Afganistan je njen mož izginil. Po dnevih brez informacij o tem, kje je, je izvedela, da so ga ubili.
AI izpostavlja, da so bile evropskim vladam v času, ko so podpisale sporazum o vračanju afganistanskih prosilcev za azil, nevarnosti v Afganistanu dobro znane. V dokumentu, ki je pricurljal v javnost, so agencije EU priznale "poslabšanje varnostnih razmer v Afganistanu in groženj, ki so jim izpostavljeni ljudje" ter "rekordno visoke stopnje terorističnih napadov in civilnih žrtev". Kljub temu so neutrudno vztrajali, da "bi bilo treba v bližnji prihodnosti v Afganistan vrniti več kot 80.000 ljudi."
Obstajajo verodostojni dokazi, da je bila ta "potreba" izražena v obliki pritiska na afganistansko vlado. Ekil Hakimi, afganistanski minister za finance, je tako v parlamentu dejal, da "če Afganistan ne sodeluje z državami EU glede begunske krize, bo to negativno vplivalo na znesek pomoči, ki nam bo dodeljena", navaja AI.
Zaupni afganistanski vir, ki je poznal sporazum, ga je podobno kot AI opisal kot "čašo s strupom", ki jo je bila afganistanska vlada prisiljena popiti v zameno za finančno pomoč, še navaja AI Slovenija.
