"Še posebej smo zaskrbljeni zaradi usode žensk in otrok, ki so podvrženi resnim kršitvam človekovih pravic, kot so ubijanje, posilstva in prisilna izselitev," sta v izjavi opozorila odbora Združenih narodov za odpravo diskriminacije žensk in za pravice otrok, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Visoki komisar ZN za človekove pravice Zeid al Husein je že pred časom nasilje oblasti v severni mjanmarski regiji Rakhine nad pripadniki Rohingye označil kot "učni primer etničnega čiščenja". Mjanmar te obtožbe zavrača.
Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je medtem danes sporočila, da humanitarne agencije za nujno pomoč okoli pol milijona pripadnikom manjšine, ki so se po 25. avgustu zatekli v sosednji Bangladeš, v naslednjih šestih mesecih potrebujejo 434 milijonov dolarjev oziroma 360 milijonov evrov, poroča nemški Deutsche Welle.
V Bangladešu je skupno že okoli 800.000 pripadnikov manjšine Rohingya, 300.000 jih je namreč tja prispelo že pred koncem avgusta, ocenjujejo pa, da bi jih lahko na to območje do februarja zbežalo še dodatnih 400.000.
Mnogi zdaj živijo v izredno slabih razmerah, pol milijona jih potrebuje hrano, 100.000 zasilna bivališča. "Če ne bomo podprli prizadevanj bangladeške vlade, da zagotovi takojšnjo pomoč pol milijona ljudem, ki so prispeli v zadnjem mesecu, bodo mnogi najbolj ranljivi - ženske, otroci in starejši - umrli," je opozoril generalni direktor IOM William Lacy Swing.
Organizacija za človekove pravice Human Rights Watch (HRW) je danes obtožila mjanmarsko vojsko, da izvaja množične poboje in požige vasi pripadnikov manjšine v Rakhinu. Poročali so tudi o obtožbah o posilstvih.
Organizacija, ki je izvedla vrsto pogovorov s pripadniki manjšine, ki so se pred nasiljem zatekli v sosednji Bangladeš, je ob tem opozorila, da zločini zahtevajo konkretne odgovore in posledice.
Varnostni svet ZN so pozvali k prepovedi prodaje orožja Mjanmaru ter uvedbi sankcij proti poveljnikom mjanmarske vojske, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic.
Opozorili so še, da so mjanmarski vojaki pretepali in spolno napadali ter pobijali vaščane, ki so se zatekli na varno v nek stanovanjski kompleks dva dni po tem, ko so skrajneži iz vrst manjšine 25. avgusta napadli tamkajšnje vojaško oporišče. Po teh napadih je vojska večinsko budistične države začela na območju izvajati operacije.
