Čeprav so prve ocene kazale, da bo zaradi interventnega zakona, ki je začel veljati v soboto in s katerim vlada javnim zdravstvenim zavodom pošilja 136 milijonov evrov, potreben rebalans državnega proračuna, so sedanji načrti vlade drugačni. Sredstva bi dobili s prerazporeditvijo pravic porabe v sprejetem proračunu za letošnje leto, kar ureja predlog dopolnitev zakona o izvrševanju proračunov za leti 2017 in 2018.
Cilji fiskalne politike oz. pot do srednjeročne uravnoteženosti javnih financ ostaja nespremenjena. Tako bo po načrtih proračunski primanjkljaj nižji od načrtovanega. Ta bi v skladu z veljavnim proračunom, ki ga je DZ sprejel decembra lani, moral ta doseči 681,4 milijona evrov, glede na dosedanjo realizacijo proračuna pa izgleda, da bo za več kot sto milijonov evrov nižji.
Znižanje primanjkljaja omogočajo višji prihodki od načrtovanih, katerih rast pa bolj kot davčni spodbujajo nedavčni prihodki, in sicer bo država letos od udeležbe na dobičku in dividend deležna kar 37 odstotkov več denarja, kot je pričakovala. Proračun sicer še vedno najbolj polnijo davčni prihodki in ti bodo z dobrimi 7,6 milijarde evrov za blizu štiri odstotke višji od načrtovanih.
Leta 2018 vlada spet načrtuje proračunski presežek. Predlog sprememb proračuna za leto 2018 in predlog proračuna za leto 2019, ki ju bo Vraničar Ermanova danes popoldne skupaj s premierjem Mirom Cerarjem predstavila na izredni seji DZ, predvidevata po nekaj več kot 50 milijonov evrov več prihodkov, kot pa bodo smeli proračunski uporabniki porabiti. Največje povečanje izdatkov je predvideno na področjih prometa in prometne infrastrukture, znanosti in informacijske družbe, zdravstvenega varstva ter podjetništva in konkurenčnosti.
Današnji predstavitvi bodo v naslednjih dveh tednih sledile seje delovnih teles, na katerih bodo poslanci lahko vlagali dopolnila. Zatem bo imela vlada do 6. novembra čas, da na osnovi razprav in vloženih dopolnil pripravi dopolnjen predlog obeh proračunov, ta pa bo DZ nato potrjeval novembra.
