Pobudnica osnovnega predloga je SD, sopodpisniki pa poslanci DeSUS ter tedanjih ZL in ZaAB (danes Levica in Zavezništvo). Po predlogu bi v ustavo zapisali, da se osnovno izobraževanje v javnih šolah financira iz javnih sredstev, zasebne šole pa se lahko sofinancirajo v omejenem obsegu na način, kot to določa zakon. S tem bi po mnenju nekaterih pravnikov zaobšli odločbo ustavnega sodišča, po kateri mora država zagotoviti 100-odstotno financiranje javnih programov v zasebnih osnovnih šolah.
Strokovna komisija, ki naj bi proučila predlog in oblikovala končno besedilo, predloga SD ni podprla, pač pa je predlagala dikcijo, po kateri bi morala država zasebno osnovno šolo financirati samo takrat, kadar ni mogoče organizirati javne osnovne šole.
Člani ustavne komisije za zdaj niso našli skupnega jezika in potrebne dvotretjinske večine. Predsednik DZ Milan Brglez je v sredo na neformalno srečanje povabil predstavnike poslanskih skupin z namenom, da bi poiskali besedilo ustavne spremembe, ki bi lahko dobila dvotretjinsko večino, a dogovora še niso dosegli.
Brglez predlaga dopolnilo k predlogu ustavne spremembe, ki je že tretja različica možnega predloga, in bo danes tudi o njem tekla beseda. Po njem bi v ustavo zapisali, da se financiranje zasebnih šol izvaja znotraj zakonskih pogojev, ki zasebnemu šolstvu namenjajo vlogo obogatitve in ne nadomestila javnega šolstva. Za zdaj še ni mogoče reči, ali bo predlog dobil ustrezno podporo. Na ustavni komisiji so tako odprte še vse možnosti, to je glasovanje o dopolnilih ali prvotnem predlogu, prav tako ni izključeno, da tudi tokrat zadeve še ne bodo zaprli.
Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je v sredo po koalicijskem vrhu glede tega vprašanja napovedala, da se bo SMC tudi zavzela za močno, trdno, pregledno in javno šolstvo. Po njenih besedah bodo tudi zagovorniki tega, da javno šolstvo predstavlja celotno verigo, kar pomeni, da ne gre le za vprašanje osnovnega šolstva, ampak morajo odpreti tudi vprašanje srednjega šolstva in predšolske vzgoje.
