Hennis-Plasschaertova bi lahko imela ključno vlogo v novi vladi nizozemskega premierja Marka Rutteja, katere sestava naj bi bila znana ravno v prihodnjih dneh. Tudi ob odstopu je zatrdila, da se je "s srcem in dušo" posvetila delu na obrambnem ministrstvu, ki ga je vodila pet let. "Toda danes se to konča," je dodala.
Odbor za varnost je po poročanju Deutsche Welle v poročilu ugotovil, da se je obrambno ministrstvo leta 2006 v časovni stiski s pomočjo ameriškega obrambnega ministrstva prenaglo odločilo za nakup granat. Nizozemska vojska je nakup izvedla brez obveznega varnostnega preverjanja, saj je verjela, da so ameriške sile že preverile njihovo varnost.
Toda poročilo razkriva, da je bilo v pogodbi jasno navedeno, da ZDA niso dale nikakršnega zagotovila glede kakovosti in varnosti orožja. Res se je pozneje izkazalo, da bo bile granate neustrezne, saj niso preprečevale vdora vlage. Prav vlaga pa bi v vročem in vlažnem podnebju v Maliju povzročila nestabilnost in občutljivost detonatorjev granat.
Incident, zaradi katerega so sprožili preiskavo, se je zgodil, ko je med treningom v nizozemski vojaški bazi ena teh granat nepričakovano eksplodirala, zaradi česar sta umrla dva pripadnika mirovne misije ZN, še eden pa je bil poškodovan.
Po objavi poročila je poleg ministrice odstopil tudi načelnik generalštaba nizozemske vojske Tom Middendorp.
Nizozemska je od leta 2014 del mirovne misije ZN v Maliju, kamor je napotila okoli 400 vojakov. V mirovni operaciji je bilo doslej ubitih okoli 80 pripadnikov ZN, kar misijo v Maliju uvršča med najbolj smrtonosne misije ZN.
