Amalija Šiftar iz Zveze društev upokojencev Slovenije je dejala, da se starejši zavedajo, da dolgotrajna oskrba ni zastonj. Pripravljeni so plačati prispevek, a glede na dohodek. Ob tem pa opozarjajo, da morajo biti pravice pod enakimi pogoji zagotovljene vsem prebivalcem, ki jih potrebujejo, ne glede na to, kje živijo in koliko so stari.
Tudi generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjan Sušelj je soglašal, da obstoječa sredstva ne bodo zadoščala za predviden obseg storitev. Kot je dejal, se mora o tem najprej izreči politika. Pomembno pa je, da bo sistem dolgotrajne oskrbe vzdržen.
Zakon naj bi opredelil pravice in za te zakonsko zagotovljene pravice bo treba zagotoviti dovolj virov, je dejal in dodal, da napovedi o povečanju potreb po storitvah v prihodnjih letih kličejo tudi po oblikovanju rezervnega sklada za "hude čase".
Ministrica je sicer novinarjem pojasnila, da bi bil t. i. tretji steber, steber dolgotrajne oskrbe, posebna blagajna znotraj ZZZS. Sušelj po eni strani pritrjuje, da gre za povezani vsebini in je to lahko racionalna rešitev, po drugi strani pa se je po njegovih besedah treba zavedati, da dodatne vsebine in procesi vendarle zahtevajo tudi dodaten kader.
Pri tem je opozoril, da bo šlo tudi za druge izvajalce. Glede slednjih bo treba sprejeti odločitev, ali bo model podoben tistemu na področju zdravstva ali pa bo več prepuščeno trgu. Pomembno pa je, da bo uporabnikom, ne glede na kraj bivanja, zagotovljena dostopnost do storitev, je dodal.
Sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jakob Bizjak je ugotavljal, da so domovi za starejše že postali negovalne bolnišnice. Vendar pa se soočajo s kadrovskimi problemi, s staro infrastrukturo, akuten problem pa so tudi sredstva.
Med drugim je pojasnil, da se je letos cena zdravstvenih storitev, ki jih plačuje ZZZS, zmanjšala za 3,6 odstotka glede na drugo polovico lanskega leta, obenem pa so plače zrasle za šest do devet odstotkov, največ pri zdravstvenem kadru. Tako letos iz sredstev ZZZS ne bodo imeli dovolj niti za plače, je navedel Bizjak.
Kot je poudaril, mora zakon o dolgotrajni oskrbi predvsem vzpostaviti predvidljiv sistem, ki bo omogočil, da bodo vsi starostniki, ne glede na njihovo premoženjsko stanje dobili storitve, ki jih zaradi starosti ali bolezni potrebujejo.
Po njegovih besedah je sicer dejstvo, da imajo skoraj vsi primerljivi sistemi neko soudeležbo starostnika, a mnenja je, da ta soudeležba ne sme biti večja od povprečne pokojnine, ob čemer mora biti vzpostavljen tudi sistem za tiste, ki si zaradi manjše pokojnine tega ne morejo privoščiti.
