Skupina sedmih potomcev hrvaških Judov, Srbov in Romov je maja lani od ameriškega sodišča zahtevala izplačilo 3,5 milijarde dolarjev (okoli 3 milijarde evrov) odškodnine za premoženje, ki je bilo, kot so trdili, odvzeto njihovim sorodnikom, ki so bili žrtve v NDH med letoma 1941 in 1945.
Na avgustovski obravnavi v Chicagu so odvetniki treh podpisnikov tožbe povedali, da njihovi klienti niso soglašali s tožbo, o čemer so obvestili tudi hrvaško veleposlaništvo v ZDA. Trdili so, da je nekdo ukradel njihovo identiteto in so zavračali zastopanje odvetnika skupine, so pred kratkim poročali hrvaški mediji.
Ameriško sodišče je nato po štirih obravnavah zavrnilo tožbo zaradi formalnih razlogov, so konec prejšnjega tedna objavili na spletni strani hrvaškega zunanjega ministrstva (MVEP).
"Čeprav je bila tožba zavrnjena pred razpravo o bistvu spora, MVEP ponavlja, da Republika Hrvaška ni naslednica NDH ter nikakor ne more biti odgovorna za zločine, ki so bili storjeni v tem obdobju," so zapisali.
Hrvaška je že vrsto let soočena s kritikami ameriške vlade, ker ne rešuje zahtev po vrnitvi premoženja, ki je bilo odvzeto Judom med drugo svetovno vojno. Iz Washingtona so opozorili, da hrvaški zakoni posameznim žrtvam, večinoma Judom, ne dovoljujejo, da bi dobili odškodnino, če so medtem spremenili državljanstvo. Pozvali so Zagreb, naj pospeši reševanje zahtev za vrnitev premoženja, ki je bilo odvzeto med holokavstom.