Odprava proračunskega primanjkljaja že v letu 2018
Veljavni proračun za prihodnje leto, ki ga je DZ sprejel novembra lani, naj bi beležil 305 milijonov evrov primanjkljaja, a višji prilivi zaradi gospodarske rasti so dali vladi prostor za povečanje tako proračunskih prihodkov kot odhodkov in celo odpravo primanjkljaja prej, kot je načrtovala doslej.
Prihodki za leto 2018 so po novem predvideni pri 9,68 milijarde evrov, odhodki pa pri 9,63 milijarde evrov. Leto pozneje je ob 9,75 milijarde evrov prihodkov predvidenih za 9,70 milijarde evrov odhodkov. Proračun bo tako v obeh letih beležil nekaj nad 50 milijonov evrov presežka, kar je 0,1 odstotka BDP.
Vlada torej za leto 2018 načrtuje za 9,7 odstotka višje proračunske prihodke, kot pa bodo predvidoma znašali letos. Odhodke je po drugi strani povečala za 2,4 odstotka, vanje pa vključila tudi nove obveznosti, sprejete v zadnjem letu (obveznosti do zveze Nato, prevzem stroškov nezdravstvenih storitev iz zdravstvene blagajne, odprava čakalnih dob, najnižja pokojnina, urad za migrante).
Davčna politika v podporo enostavnosti poslovanja in pravičnosti porazdelitve bremen
Davčni prihodki za leto 2018 so predvideni v višini 7,94 milijarde evrov, za leto 2019 pa v višini 8,23 milijarde evrov. Prihodnje leto se bodo tako povečali za 3,8 odstotka, leto pozneje pa še za 3,7 odstotka.
Ob tem vlada predlaga nekaj sprememb v davčnem sistemu, med njimi vzpostavitev mehanizmov za omejevanje zlorab sistema normiranih odhodkov za zavezance, ki opravljajo dejavnost. Z namenom izboljšanja konkurenčnosti, privabljanja novih znanj ter povečanja mobilnosti raziskovalcev in znanja je vlada pripravila tudi spremembe obdavčitve dohodkov iz delovnega razmerja delavcev, napotenih na delo zunaj države. Spremembe so še pri dodatni splošni olajšavi, zvišuje pa se posebna osebna olajšava za študente.
Politika plač se postopoma prilagaja ekonomskim razmeram
Vlada je pri pripravi predloga obeh proračunov upoštevala s sindikati dogovorjene obveznosti, ki predvidevajo sproščanje nekaterih v preteklosti sprejetih ukrepov na tem področju. Tako so v letu 2018 predvidena višja izplačila iz naslova napredovanj in višjih uvrstitev delovnih mest. Za leto 2019 dokončnega dogovora še ni, je pa predvidena okvirna rast teh izdatkov za 2,6 odstotka.
Transferji posameznikom in gospodinjstvom se odzivajo na razmere v gospodarstvu
Zaradi ugodnih razmer na trgu dela se bodo transferji za brezposelne in za socialno varnost prihodnje leto znižali, ne bo pa prišlo do sprostitve varčevalnih ukrepov na področju družinskih prejemkov in starševskih nadomestil. Upokojence bo razveselila uskladitev pokojnin, in sicer januarja 2018 redna, aprila pa še izredna v višini 1,1 odstotka. Vsi bodo tudi prejeli dodatek za rekreacijo.
Poraba EU sredstev se bo okrepila tudi s povratnimi sredstvi
Slovenija v letu 2018 načrtuje izvajanje programov in projektov, ki se financirajo iz EU sredstev, v višini 905 milijonov evrov, v letu 2019 pa v višini 895 milijonov evrov. Številka za prihodnje leto je od ocene letošnje realizacije višja za 48,3 odstotka, nato pa se bo v letu 2019 zmanjšala za 1,2 odstotka.
Največ sredstev iz kohezijskega in strukturnih skladov bo namenjenih financiranju programov in projektov na področjih mednarodne konkurenčnosti raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja, izgradnje infrastrukture in ukrepov za spodbujanje trajnostne mobilnosti, izboljšanja stanja okolja in biotske raznovrstnosti ter trajnostne rabe in proizvodnje energije ter pametnih omrežij. Ker je obseg razpoložljivih sredstev v tekoči finančni perspektivi manjši kot v prejšnji, bo treba v največji možni meri uporabiti tudi povratne vire financiranja.
Investicije iz javnih sredstev predvsem na infrastrukturi
Za investicije in investicijske transferje je prihodnje leto predvidenih 945 milijonov evrov, kar je 28 odstotkov več kot letos, v letu 2019 pa se bo ta znesek znižal za 6,2 odstotka na 887 milijonov evrov.
Ključna področja investiranja sledijo prednostnim področjem, financiranim iz evropskih sredstev, med največjimi investicijskimi projekti pa vlada v proračunskem memorandumu izpostavlja novo železniško povezavo Divača-Koper, državno cesto Šentrupert-Velenje, rekonstrukcijo železniške proge Pragersko-Hodoš, avtocestni odsek pri Trbovljah, nadgradnjo železnice Zidani Most-Celje ter nakup novih osemkolesnikov.
Financiranje občin za izvajanje programov in investicije
Dogovora z združenji občin o višini povprečnine vladi ni uspelo doseči, ponuja pa jim več kot doslej. Za leto 2018 občinam ponuja povprečnino v višini 551 evrov, za leto 2019 pa v višini 558 evrov na prebivalca.
Stroški za obresti se znižujejo
Za plačilo obresti je v letu 2018 v proračunu predvidenih 12,5 odstotka manj sredstev od ocene za letos, to je 855,6 milijona evrov. V letu 2019 se bodo ti stroški znižali še za 3,8 odstotka na 823,5 milijona evrov. Zmanjšanje stroškov dolga omogoča tudi predčasen odkup dela državnih obveznic in njihovo nadomeščanje z cenejšimi oblikami zadolžitve, s katerim so na finančnem ministrstvu začeli leta 2016.