Kot je ponoči sporočila katalonska vlada, je na nedeljskem referendumu za neodvisnost Katalonije glasovalo 90 odstotkov volivcev. Proti odcepitvi od Španije je glasovalo 6,8 odstotka volivcev, ostali glasovi so bili neveljavni. A glasovanja, ki ga je zasenčilo nasilje, se je udeležilo le 42,3 odstotka volilnih upravičencev, kar že sproža pomisleke v legitimnost referenduma.
Vendarle, kot je za STA povedal vodja delegacije katalonske regionalne vlade v Srednji Evropi Adam Casals, je policija zasegla okoli 400.000 glasovnic, še 700.000 ljudi pa je hotelo glasovati, a ni moglo. Upoštevaje te podatke je bila udeležba po njegovih besedah 57-odstotna. "Glede na te številke je jasno, da je Katalonija volila in odločila."
Vodja katalonske regionalne vlade Carles Puigdemont je že v nedeljo zvečer zatrdil, da so prebivalci te španske regije na referendumu pridobili pravico do neodvisne države, ki bo republika. Zatem je zatrdil, da so rezultati glasovanja zavezujoči, o morebitni razglasitvi neodvisnosti pa bo sedaj odločil katalonski regionalni parlament.
Njegovo napoved je ponoči v središču Barcelone z navdušenimi vzkliki pozdravilo več tisoč ljudi, ki podpirajo neodvisnost Katalonije.
Bil je izrazito kritičen do odziva španskih oblasti in nasilja s strani španske policije, ki je prebivalcem Katalonije skušala preprečiti udeležbo na referendumu. "Prepogosto sta bila represija in nasilje odgovor države na prizadevanja Katalonije," je dejal Puigdemont. Poudaril je, da EU ne bo več mogla gledati stran, in pozval tudi k mednarodnemu posredovanju med Madridom in Barcelono.
Kot je dodal, gre za "zadevo evropskega interesa, ki se nanaša neposredno na temeljne vrednote na območju miru, svobode, sobivanja in demokracije, ki smo ga gradili več desetletij in z različnimi poudarki".
V nasilnem poskusu policije, da bi ljudem preprečili glasovanje, je bilo po podatkih katalonskih oblasti ranjenih 893 ljudi, med njimi dva huje. Ponekod je policija uporabila gumijevke in gumijaste naboje, da bi ljudi spravila z volišč in zasegla volilne skrinjice.
Po podatkih španskega notranjega ministrstva je bilo ranjenih tudi najmanj 33 policistov, ki so posredovali na najmanj 92 voliščih, da bi zasegli volilni material.
Puigdemont je danes od Madrida zahteval, da "zaradi teh represivnih dejanj umakne vse svoje policijske sile", ki jih je prav z namenom preprečitve glasovanja v Katalonijo napotila osrednja vlada.
Španski premier Mariano Rajoy je v nedeljo zvečer sicer zatrdil, da v Kataloniji ni bilo referenduma in da so s tem, ko so ga preprečili, ubranili pravno državo. Krivdo za dogajanje v Kataloniji je pripisal katalonski vladi, "ki je prekršila zakonodajo".
Vztrajanje Madrida je danes ponovil španski pravosodni minister Rafael Catala. Zatrdil je, da bo španska vlada naredila vse, kar ji omogoča zakon, da bo preprečila katalonski vladi razglasitev neodvisnosti pokrajine. Je pa pozval k obnovitvi dialoga.
K dialogu so pozvali tudi v Evropski komisiji in članicah EU, med njimi tudi v Sloveniji. Nasilje nikdar ne sme biti sredstvo v politiki, so poudarili v Evropski komisiji in pozvali strani k hitremu premiku od konfrontacije k dialogu. Čas je za enotnost in stabilnost, ne za delitve in fragmentacijo, je izpostavil glavni govorec komisije Margaritis Schinas.
Ob tem je izrazil zaupanje, da bo španski premier Rajoy vodil ta proces ob popolnem spoštovanju španske ustave in temeljnih pravic. Ni pa izrecno obsodil nasilja s strani španskih policistov.
Prav tako o možnosti posredovanja komisije med Madridom in Katalonijo v Bruslju za zdaj niso želeli ugibati.
Iz Evropskega parlamenta je slišati tudi pozive k sprožitvi 7. člena pogodbe EU proti Španiji. Ta člen v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic za kršiteljico temeljnih evropskih načel, kot je vladavina prava. Iz Evropske komisije glede tovrstnih pobud še ni bilo jasnih odgovorov.
K dialogu sta pozvala tudi slovenska premier Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec, ki sta na Brdu pri Kranju izrazila tudi zaskrbljenost zaradi nasilja ob referendumu. Slovenci ob teh dogodkih v Kataloniji nismo in ne moremo biti ravnodušni, je povedal Cerar.
Erjavec je tudi izrazil upanje, da je kriza že dosegla vrhunec in da se bo položaj začel razpletati. "Dobra novica je, da sta obe strani pripravljeni na dialog," je dejal minister.
Erjavec je izrazil še pričakovanje, da bo Madrid poslušal in uslišal želje katalonskega naroda, ki gredo po njegovem mnenju predvsem v smeri, da bi imeli večjo stopnjo avtonomije.
K dialogu in predvsem ohranitvi miru je pozval tudi nemški zunanji minister Sigmar Gabriel. Zaskrbljenost nad dogajanjem v Kataloniji je izrazil tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella, ki je dejal, da se je ponovno pokazalo, da se mirna rešitev oddaljuje, če pride do izgredov in skrajnih stališč.
Srbija pa je v odzivu podprla Madrid. Kot je dejala srbska premierka Ana Brnabić, Srbija spoštuje ozemeljsko celovitost in suverenost Španije. V ozadju je sicer vprašanje Kosova, ki se je na podoben način odcepilo od Srbije.
"Ustavno enotnost" Španije je v telefonskem pogovoru z Rajoyojem podprl tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.
Iz Moskve, Budimpešte in Londona pa so se zaenkrat odzvali, da je katalonski referendum notranja zadeva Španije.