Po skoraj petih letih od začetka sojenja je sodni senat mariborskega sodišča danes zavrnil nove predloge obrambe po imenovanju izvedenca bančne stroke in zaslišanju ekonomista Maksa Tajnikarja, ki je za njih izdelal strokovno mnenje. Obersnel je zavrnil tudi novo vabilo za obtožena obremenjujočemu izvedencu Dragu Dubrovskemu, ki je v tem primeru svoje mnenje povedal že sedemkrat, pa ga ni nikoli spremenil.
Obramba na čelu z odvetnikom Stojanom Zdolškom je tudi v sklepnih besedah zavračala vse očitke o tem, da naj bi obdolžena s posredniško vlogo družbe Upimol, na čelu katere je bi Leskovar, pri dobavi surovin oškodovala Impol za dobrih 1,6 milijona evrov, Upimolu pa priskrbela protipravno pridobljeno premoženjsko korist v skoraj enaki višini.
V ta namen so skozi dolgoletno sojenje, v katerem je tožilstvo kar štirikrat modificiralo obtožnico, naročili več pravnih mnenj. Bančna strokovnjakinja Romana Fišer naj bi tako dokazovala, da je Impol moral surovine nabaviti preko posrednika, saj sam med letoma 1999 in 2001, na katera se nanaša obtožba, ni imel dovolj kreditnega potenciala.
V zadnjem mnenju pa je Tajnikar po Zdolškovih besedah ocenil, da bi Impol, če surovin ne bi nabavil preko Upimola, imel v spornem obdobju za kar 2,4 milijona evrov nižji dobiček. Obrambo so zmotili tudi očitki Dubrovskega glede prvega posla Upimola, ki naj bi ga v celoti omogočil Impol, še zlasti pa njegov hiter izračun, da naj bi ta Upimolu prinesel 67.000 evrov zaslužka.
Notranja in zunanja revizija, ki jo je izvedla Erika Turin, naj bi namreč pokazala za kar pol nižjo številko, zato so terjali soočenje Turinove in Dubrovskega. Vendar senat tokrat ni več popustil, novim vabilom pa je nasprotoval tudi tožilec Pušnik, ki je menil, da vrednost prvega posla za postopek ni relevantna, saj se izračun očitanega oškodovanja v obtožnici nanaša na celo triletno obdobje.
Tako pri navajanju argumentov proti imenovanju bančnega izvedenca, kot pozneje v sklepni besedi pa je dejal, da je za ugotavljanje dejstva, da je Impol bil kreditno sposoben, potrebno le pogledati v poslovna poročila iz tistega obdobja. Bistriška družba je namreč poslovala z dobičkom, lastniki so prejemali dividende, zaposleni trinajste plače, razmišljali so celo o prevzemu Taluma.
Motiv za takšen način nabave surovin tožilstvo vidi zgolj v tem, da so vodilni menedžerji Impola dobičke Upimola preusmerjali v nakup lastniškega deleža Impola. Preko delavsko-menedžerskega odkupa so namreč zaposleni prišli do 48 odstotkov družbe, Upimolov sicer komaj 2,5-odstotni delež pa je vodstvu bistriškega predelovalca aluminija omogočil kontrolo nad podjetjem.
Pušnik je pri predlaganih zapornih kaznih kot oteževalne okoliščine navedel visok znesek oškodovanja in nekritičnost obdolženih do svojih ravnanj, kot olajševalne pa časovno oddaljenost, nekaznovanost in aktualno uspešnost poslovanja. Sodišču je predlagal, da Čoklu naloži 30.000, Leskovarju pa 20.000 evrov denarne kazni ter vrnitev protipravno pridobljenega premoženja Impolu. Sodišče bo sodbo izreklo v torek, 10. oktobra.
