Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je pojasnil, da Slovenija prevzema svoj del odgovornosti za zagotavljanje mednarodnega miru, varnosti in stabilnosti. "Vemo, da razmere v svetu niso najbolj prijazne, da se krize kopičijo, namen misij pa je zlasti vzpostavitev in vzdrževanje miru, preprečitvi spopadov in vzpostavitev državnih institucij," je dejal Erjavec.
"Varnostna situacija v svetu se slabša in tudi v regiji, v kateri smo mislili, da se varnost izboljšuje, vidimo, da so še vedno težave," je dejal Erjavec in navedel nestabilnosti na Zahodnem Balkanu, Afganistanu in Libiji. Ob tem je pojasnil, da je Slovenija v tem trenutki prisotna v operacijah in misijah pod mandatom štirih različnih mednarodnih organizacij na varnostno najbolj občutljivih območjih.
Kot je povedala ministrica za obrambo Andreja Katič, je sedanja prioriteta njihovega delovanja še vedno Zahodni Balkan, prisotni pa so tudi na Bližnjem vhodu in v Afriki. Trenutno na misijah sodeluje 345 pripadnikov Slovenske vojske oziroma civilnih strokovnjakov. V 20 letih pa je bilo v 25 mednarodnih operacijah, začenši z operacijo v Albaniji leta 1997, več kot 13.500 napotitev pripadnikov Slovenske vojske in civilnih zunanjih strokovnjakov.
"Slišimo le pohvalne besede o njihovi strokovnosti in motiviranosti. Poleg tega nam priznavajo, da imamo Slovenci poseben čut, kako se približati lokalnemu prebivalstvu, kar prispeva k temu, da je misija še bolj uspešna," je povedala Katičeva.
Kot je napovedala, bo Slovenija tudi v prihodnje odgovorno sodelovala v mednarodnih operacijah, pri čemer pa je potrebno tudi izboljševanje sodelovanje med različnimi organizacijami. Na področju Slovenije je Katičeva posebej izpostavila dobro sodelovanje med resorji. Prepričana pa je, da jih bo konferenca na Brdu še bolj povezala v prizadevanjih za mir.
Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je povedala, da se tudi njihovo ministrstvo in policija zavedata pomena sodelovanja na mednarodnih civilnih misijah. Zaenkrat so sodelovali v 15 mednarodnih civilnih misijah, na katere so napotili 163 policistov in 11 policistk. Trenutno sodelujejo v dveh misijah, in sicer jih je devet na Kosovu in dva v Palestini.
"Danes imamo preko 220 usposobljenih policijskih strokovnjakov, ki so pripravljeni na napotitev," je dejala in povedala, da so na misijah zaželeni in so zelo usposobljeni, njihova uspešnost pa je rezultat sistemskega usposabljanja. Napovedala je, da bodo tudi v prihodnosti navkljub določenim omejitvam in racionalizaciji ohranjali raven sodelovanja na mednarodnih civilnih misijah.
Zbrane na konferenci je nagovoril tudi predsednik vlade Miro Cerar, ki je poudaril, da v 20-letnem delovanju na konfliktnih in zahtevnih območjih med slovenskimi pripadniki mednarodnih operacij in misij ni bilo smrtnih žrtev. K temu je odločilno pripomogla skrb za ustrezno opremljenost in usposobljenost slovenskih pripadnikov.
Ključna naloga Slovenije je zato, da svojim pripadnikom v mednarodnih operacijah tudi v prihodnje zagotovi vso potrebno podporo, ki je potrebna za učinkovito izvajanje nalog in posledično njihovo zaščito, je dejal Cerar in spomnil, da je vlada obrnila trend padanja izdatkov za obrambo, hkrati pa je Slovenija med 20 članicami Združenih narodov, ki redno plačujejo prispevke za mednarodne operacije in misije.
Svetovalec predsednika republike za obrambne zadeve Uroš Krek je v popoldanskem delu konference glede dosedanjega sodelovanja Slovenije v operacijah dejal, da smo se odzivali pravočasno in sorazmerno. Za še boljše odzivanje v prihodnje pa sta potrebna učinkovitejše zavedanje same situacije in predvidevanje. Med potrebami je naštel tudi skupno izobraževanje in usposabljanje in celovit sistem financiranja mirovnih operacij.
Kot je izpostavila Katičeva, bo Slovenija zagotovo tudi v prihodnje odgovorno sodelovala v mednarodnih operacijah in misijah. Ob tem pa moramo tudi odgovorno sooblikovati politiko tako EU kot zavezništva in drugih mednarodnih organizacij o tem, kje naj bodo misije, kakšne naj bodo in kako naj potekajo.
Direktor direktorata za obrambno politiko Aleš Mišmaš je glede prihodnosti v mednarodnih operacijah ocenil, da bo naša glavna smernica biti bolj uravnotežen, ambiciozen in koncentriran ter da več bo treba delati na celostnem pristopu tako znotraj države kot tudi na mednarodnem področju.
Vodja nacionalnega vojaškega predstavništva David Humar pa je povedal, da se mora Slovenska vojska v prihodnje bolj ozirati na ohranjanje svojega poslanstva, saj je samo dober bojevnik lahko tudi dober mirovnik.
"Vse bolj se zavedamo, da je zelo pomembno, kako urejena, opremljena in izurjena je vojska, ki je vendarle sulica. Mi drugi strokovnjaki, ki stojimo zraven, pa smo plug, ki skušamo pomagati, da se to območje, s katerega se vojska počasi umika, tudi kultivira," je dejal tudi direktor direktorata za obrambne zadeve Srečko Zajc, ki je posebej izpostavil pomen stabilizacije, obnove in civilno-vojaške interakcije.
