"Ne moremo razumeti, zakaj je mednarodna javnost zelo zadržana, Evropska unija bi morala biti odločnejša in bi morala dati neko stališče. Ne glede na to, gre za zelo resne stvari, za zelo resne prekrške, zoper človekove pravice, zoper temeljne demokratične pridobitve v Evropi, da bi EU končno morala priti z besedo na dan," je še dejal Rupel, ki se je tudi zavzel za podobno posredovanje v obliki trojke, kot je bilo v procesu ob osamosvojitvi Slovenije.
Na vprašanje, kakšni bodo prihodnji odnosi med Madridom in Barcelono, je bivši vodja slovenske diplomacije odgovoril, da "nič več ne bo tako, kot je bilo". Madrid ne bo mogel ignorirati katalonskega referenduma, na drugi strani pa se bodo Katalonci odločali samo o nadaljnjih korakih, ne bodo se umaknili. Če ne bo prišlo do dialoga in nekega razumnega posredovanja, bi se lahko stvari dodatno zapletle, kar ni mogoče izključiti, je še dejal Rupel.
"Včerajšnji dogodki so zagotovo prelomni," je še ocenil bivši slovenski zunanji minister in spomnil na dogodke v Sloveniji med letoma 1990 in 1992 in na referendum o slovenski samostojnosti, ki je po njegovih besedah potekal v nekaj drugačnih okoliščinah in pogojih. "V tistem času je cela Evropa bila sredi nekega turbulentnega prenavljanja, padec Berlinskega zidu itn. Po drugi strani so bili naši odnosi z Beogradom podobno zaostreni, kot so med Barcelono in Madridom," je še dejal Rupel.
Dodal je, da je predsednik katalonske regionalne vlade Carles Puigdemont napovedal, da bo Katalonija razglasila neodvisnost, a kdaj bo to, še ni znano. "Bil bi zelo vesel, če bi katalonska vlada referendumski rezultat investirala v skrajno resne pogovore s centralno vlado. To je nek kapital, ki si ga je katalonska vlada pridobila s tem referendumom in na podlagi tega je mogoče nadaljevati neke relativno miroljubne procese," je še dejal Rupel. Izrazil je tudi upanje, da do tega, kar se je dogajalo v nedeljo, ne bo več prišlo.
Policija je sicer še vedno v pripravljenosti, da bi posredovala ob morebitni razglasitvi katalonske samostojnosti.
O nedeljskem dogajanju je bivši slovenski zunanji minister še dejal, da je včerajšnji referendum odlikovalo neko posebno razpoloženje, zelo miroljubno, dostojno in spodobno na katalonski strani, nato pa je v prvih jutranjih urah po odprtju volišč to razpoloženje zmotila španska državna policija.
"Zjutraj sem bil na volišču, kjer niso mogli začeti voliti, ker jim je španska policija vdrla v računalniški sistem in so se podrle spletne strani z volilnimi seznami in je zaradi tega prišlo do zastoja in upočasnitve postopkov. Na nekem drugem mestu smo bili priča obračunavanju policije z organizatorji oziroma volivci. Na enem volišču so preprosto zaplenili volilne skrinjice, na drugem volišču so razbili vsa vrata in okna, vdirali so celo v stranišča in kopalnice v eni šoli, ker so mislil, da so tam skrite volilne skrinjice," je referendumski dan opisal Rupel.
To kar je bilo zelo mučno, je bilo, da so bili policaji v svoji nemoči precej brutalni. Poškodovanih je bilo skoraj 800 ljudi, ki so v mnogih primerih iskali zdravniško pomoč, dva sta celo umrla. Cel ta referendum je dobil nekaj poudarkov, ki so zelo neevropski in nenavadni, je še ocenil bivši slovenski zunanji minister.
Po podatkih katalonske vlade je na nedeljskem referendumu za neodvisnost Katalonije glasovalo 90 odstotkov udeležencev. Udeležba je bila 42,3-odstotna.
