Čufer, ki je bil eden glavnih akterjev pri večmilijardni sanaciji bank konec leta 2013, je pred komisijo, katere cilj je ugotoviti odgovornost za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji, pričal že junija lani.
Takrat je vzroke za nastanek milijardne bančne luknje iskal v različnih dejavnikih, od slabega upravljanja bank do napačnega vodenja podjetij, pa tudi v širši ekonomski krizi. Ključni element za višino bančne luknje je bil po njegovi oceni reakcijski čas na težave, medtem ko na vprašanje, kdo je odgovoren za to, ni natančno odgovoril.
Tudi nasploh ni želel kazati s prstom na posameznike, odgovarjal pa je še na vprašanja o svojem delu v NLB, o slabih terjatvah v bančnem sistemu in postopku njihovega prenosa na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) ter o nadzorovani likvidaciji Factor banke in Probanke.
Šušteršič bo medtem pred komisijo pričal prvič. Kot minister v drugi vladi Janeza Janše je bdel nad sprejemanjem zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki je predstavljal podlago za ustanovitev DUTB in postavil pravni okvir za prenos slabih terjatev nanjo. Ta je bil poleg večmilijardne dokapitalizacije osnovni gradnik sanacije bank konec leta 2013 in v začetku 2014.
Šušteršič, sicer znan zagovornik ekonomskega liberalizma in privatizacije, je ministrstvo vodil v času povečanega pritiska finančnih trgov na Slovenijo, ki se je takrat prav zaradi razmer v bančnem sistemu znašla na radarju ranljivih evrskih držav, ki bi utegnile zaprositi za finančno pomoč.
Način sanacije bank prek DUTB je sicer v tistem času naletel na neodobravanje v delu javnosti, zakonu je grozil tudi referendum, a je njegovo izvedbo v času kriznih razmer z argumentom prevlade zagotavljanja normalnega delovanja države pred pravico do referenduma onemogočilo ustavno sodišče.