Po vojni sta državi ugotovili, da je bil odvzem premoženja nezakonit in predvsem v neskladju z evropskimi vrednotami. Eden od pogojev za vzpostavitev demokracije je bila seveda tudi denacionalizacija. Tako so mnoge agrarne skupnosti dobile nazaj svoja zemljišča. Tudi v Podpeči, Podgorju in Rakitovcu je bilo tako. Kjer pa ni bilo odvzeto, ni kaj vračati. To bi moralo biti kristalno jasno.
Pa ni. Zemljišča na obmejnem pasu na Hrvaškem, ki so ves čas ostala v lasti agrarnih skupnosti in so nekatere zanje celo plačevale davke, so letos preprosto prepisali na Hrvaško in to na podlagi zakona, ki ni več v veljavi.
Člani teh agrarnih skupnosti so upravičeno jezni. Najbrž ni naključje, da je sodišče do takšne odločitve prišlo kmalu po arbitražni razsodbi, ki je Hrvaška ne priznava. Država si za zdaj nad primerom umiva roke. Gre za civilno pravne postopke fizičnih oseb, v katere se ne sme vmešavati. Takšno je, vsaj za zdaj, uradno stališče.
Člani oškodovanih agrarnih skupnosti bodo morali vztrajati pri svojem. Vse prevečkrat se je v primeru skupne lastnine izkazalo, kako resnično je pravilo, da brez tožnika ni sodnika, v Primorskih novicah piše Petra Mezinec.
