Poljski predsednik Andrzej Duda je danes v Varšavi predstavil spremenjena predloga zakonov o vrhovnem sodišču in nacionalnem pravosodnem svetu. Pred meseci je namreč podal veto na omenjena zakona, ki sta po oceni Evropske komisije sporna, in napovedal nova predloga.
V enem od predlogov je danes predlagal, da bi moralo imenovanje članov pravosodnega sveta podpreti najmanj 60 odstotkov poslancev. Če jim to ne bo uspelo v dveh mesecih, pa bo člane sodnega sveta izbral predsednik države, in sicer s seznama, s katerega bi izbiral tudi parlament.
Vladajoča stranka Zakon in pravičnost ter tudi obe glavni opozicijski stranki so že izrazile nasprotovanje temu predlogu, češ da bi bilo to neustavno. Zato je Duda še za danes sklical posvet s parlamentarnimi strankami o ustavnih spremembah, ki bi omogočile takšen zakon.
Glede vrhovnega sodišča pa je predlagal povečanje svojih pristojnosti pri odločanju o tem, kateri vrhovni sodniki bi lahko na položaju ostali tudi po 65 letu.
Ministri EU za evropske zadeve tako danes v Bruslju niso sprejeli nikakršnih odločitev v povezavi s spoštovanjem vladavine prava na Poljskem, saj je treba še preučiti nova predloga. "Vladavina prava je temeljna vrednota EU," je ključno sporočilo razprave povzel podpredsednik estonske vlade Matti Maasikas, pristojen za zadeve EU, ki je vodil zasedanje.
Danes ni bil dan za odločitve, je izpostavil prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, ki bdi na tem vprašanjem.
Komisija bo po Timmermansovih besedah temeljito preučila spremenjena predloga zakonov o vrhovnem sodišču in nacionalnem pravosodnem svetu. Timmermans je ob napovedi temeljite analize novih predlogov predlagal tudi, da bi bilo koristno, če bi mnenje o njiju podala tudi beneška komisija, ki deluje v sklopu Sveta Evrope.
Izpostavil je tudi današnji izraz pripravljenosti Poljske na dialog, ki je po njegovih besedah "dobra novica", ter ponovil, da se je pripravljen s poljskimi predstavniki srečati tako v Bruslju kot v Varšavi.
Slovenija je po neuradnih navedbah v razpravi izpostavila pomen enake obravnave pri varovanju in spremljanju vladavine prava ter spoštovanja vseh mednarodnih sodb.
Razprave o možnosti uporabe "jedrske opcije", postopka v okviru 7. člena, ki v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic, danes po navedbah virov pri EU ni bilo.
Komisija je pred časom proti Poljski sprožila drugo fazo pravnega postopka zaradi sporne pravosodne reforme, grozi pa tudi s sprožitvijo "jedrske opcije", ki jo povezuje z morebitnimi problematičnimi odločitvami glede vrhovnega sodišča.
Za sprožitev tega postopka soglasje ni potrebno, je pa potrebno pozneje za dejanski odvzem glasovalnih pravic. Že sedaj je sicer jasno, da soglasja ni, saj Madžarska podpira Poljsko.
