V najnovejšem poročilo je urad visokega komisarja ZN za človekove pravice zapisal, da so odkrili "resne kršitve človekovih pravic, med drugim arbitrarne aretacije in pridržanja, vsiljena izginotja, grdo ravnanje, mučenje in najmanj en zunajsodni poboj".
Moskva si je Krim priključila marca 2014, kmalu po množičnih protestih proti tedanjemu ukrajinskemu predsedniku Viktorju Janukoviču v Kijevu. Več zahodnih držav pa je nato uvedlo vrsto sankcij proti Rusiji.
Iz urada visokega komisarja ZN za človekove pravice so danes pozvali Moskvo, naj spoštuje svoje obveze v vlogi okupatorja, hkrati pa so zahtevali, da jim dovolijo preiskavo vseh primerov domnevnega mučenja, ugrabitev in pobojev, v katere naj bi bili vpleteni člani ruskih obveščevalnih sil in krimske samoobrambe.
Visoki komisar ZN za človekove pravice Zeid al Husein pa je dejal, da je treba najti odgovorne za kršitve človekovih pravic in zlorabe ter zagotoviti odškodnino žrtvam.
Več sto zapornikov so nezakonito premestili iz Krima v ruske zapore. Najmanj trije zaporniki so umrli, ker jim niso zagotovili primerne zdravstvene oskrbe, piše v poročilu.
Dodatno so obsodili odločitev Moskve, da na polotoku zamenja ukrajinske zakone z ruskimi ter da so ljudi prisili, da sprejmejo rusko državljanstvo. Ljudi, ki niso zavrnili ukrajinskega državljanstvo, so bodisi odpustili ali pa so postali tujci v lastnem mestu. Odvzeli so jim pravico, da imajo v lasti kmetijske površine, volijo in so izvoljeni ter celo registrirajo vozilo.
Ker preiskovalcem urada ZN niso dovolili prečkati meje na polotok, poročilo temelji na več intervjujih, ki so jih opravili v Ukrajini.
