Trump je delegate pozval, naj svoje države vedno postavijo na prvo mesto. Ob tem je zagotovil, da bodo ZDA še naprej sila dobrega na svetu in bodo sodelovale z mednarodno skupnostjo, vendar bo Amerika na prvem mestu.
Trenutno stanje sveta je opisal v temni luči in dejal, da se teroristi krepijo in širijo po svetu. Menil je, da je napočil čas ponovnega prebujanja držav in njihove okrepljene suverenosti ter obsodil grožnje tej suverenosti v Ukrajini, Južnokitajskem morju in drugje.
Ostro je obsodil režim v Severni Koreji in dejal, da je "raketni mož", kot je imenoval severnokorejskega predsednika Kim Jong-una, na samomorilski misiji. Zagrozil je, da bo Severno Korejo popolnoma uničil, če ne bo prenehala z jedrskimi in raketnimi grožnjami.
Kritiziral je tudi jedrski sporazum svetovnih sil z Iranom in dejal, da o tem še niso slišali zadnje besede, čeprav ni naravnost zagrozil, da ga bo razdrl. Napadel je tudi "socialističnega diktatorja" Nicolasa Madura, ki povzroča veliko trpljenje dobrim prebivalcem Venezuele.
Trumpov govor, ki je s poudarjanjem pomena suverenosti držav postavil na glavo več kot pol stoletja ameriške zunanje politike, se je po trajanju postavil ob bok nekdanjim voditeljem, kot sta bila Fidel Castro in Moamer Gadafi. Vendar pa med več kot 40-minutnim nastopom predsednika ZDA ni nihče dremal.
Rekorder po najdaljšem govoru v zgodovini ZN je še vedno pokojni kubanski revolucionar Castro, ki je leta 1960 govoril štiri ure in pol. Najkrajšega pa je leta 1948 opravil predsednik Generalne skupščine Herbert Vere Evatt. V minuti se je zahvalil za izvolitev na položaj. Govori skozi zgodovino niso bili dolgočasni, kot na primer leta 2012, ko je izraelski premier Benjamin Netanjahu iransko jedrsko grožnjo ponazoril z bombo iz risanke.
Netanjahu se je tokrat še pred svojim govorom z navdušenjem odzval na Trumpov govor in ga označil za najbolj pogumnega v zadnjih 30 letih, ker je govoril resnico o grožnjah. Všeč mu je bilo, da je Iran označil za gospodarsko izčrpano malopridno državo, ki jo vodi morilski režim in izvaža nasilje. Zagrozil je, da ne bo dovolil nadaljevanja destabilizacijskih dejavnosti Teherana in svetovnim voditeljem priporočil, da ne smejo vztrajati pri jedrskem sporazumu, če bo ta kritje za gradnjo jedrskega programa.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je še pred govorom obsodil Trumpov umik ZDA iz Pariškega podnebnega sporazuma, vendar bo nadaljeval dialog z njim, ker je prepričan, da bo na koncu Trump ugotovil, da je sporazum v njegovem interesu in interesu Američanov.
V govoru pa je zavrnil možnost ponovnih pogajanj o Pariškem sporazumu in kritiziral tudi Trumpovo stališče glede Irana. "Končanje iranskega jedrskega dogovora bi bila huda napaka, nespoštovanje sporazuma pa bi bilo neodgovorno" je dejal.
Macron je vzbudil pozornost s predlogom o oblikovanju kontaktne skupine za Sirijo, ki bi poiskala politično rešitev za državljansko vojno s politično tranzicijo, saj proces iz Astane po njegovem ne zadostuje. Francija bo oktobra predsedovala Varnostnemu svetu in humanitarni dostop v Siriji bo njena prioriteta. V govoru je prav tako obsodil etnično čiščenje v Mjanmaru.
To sta obsodila tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres in predsednik Generalne skupščine Miroslav Lajčak, ki sta z govoroma začela splošno razpravo.
Za njima je nastopil brazilski predsednik Michel Temer. To, da so Brazilci najprej na vrsti, sega v čase hladne vojne, ko se je Brazilija vrinila kot kompromis med ZDA in Rusijo. Temer, ki ga v domovini odstavljajo, je priznal, da je njegova država sredi transformacije po hudi gospodarski krizi. Med drugim je napovedal podpis letos sprejete mednarodne pogodbe o popolni odpravi jedrskega orožja, čemur se članice zveze Nato niso pridružile.
Slovaški predsednik Andrej Kiska je med govorom udaril po Rusiji, čeprav je ni izrecno omenil. "Priča smo spodkopavanju kolektivnih prizadevanj za mir in varnost v imenu sebičnih interesov, egoizma in območij vpliva. Ta fraza se pogosto zlorablja za kritje kršenja mednarodnega reda in kršenja suverenosti. Ukrajina, Gruzija in Moldova poznajo ceno miru in se zavedajo bolečine, ko jim agresivni sosed, ki meni da zanj pravila ne veljajo, spodkopava suverenost," je med drugim dejal.
Kot največji izziv sveta je izpostavil podnebne spremembe in tako kot večina drugih govornikov izrazil podporo Pariškemu podnebnemu sporazumu, saj v podnebne spremembe ne verjamejo le še maloštevilni ameriški znanstveniki ter skoraj vsi republikanski politiki.
Na krizo v Mjanmaru je med drugimi opozoril predsednik Nigerije Muhamadu Buhari, ki je kot dosežke mednarodne skupnosti izpostavil Pariški sporazum in iranski jedrski dogovor. Zaradi pomoči beguncem pa je posebej pohvalil Nemčijo, Italijo, Grčijo, Turčijo in ZN. Mednarodni skupnosti se je zahvalil tudi za pomoč regiji v boju proti teroristom Boko Harama in Al Kaide.
Prvi dan splošne razprave so potekala tudi razna srečanja ob robu, konference in razprave. Med drugimi sta se sešla podpredsednik ZDA Mike Pence in visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Federica Mogherini. Dogovorila sta se za povečanje pritiska na Severno Korejo in poudarila pomen podpore evroatlantskim težnjam Zahodnega Balkana.
Mogherinijeva ni imela posluha za ameriške ideje o rušitvi iranskega jedrskega sporazuma, saj ameriška izjava govori le, da je Pence izrazil željo za sodelovanje z zavezniki proti destabilizacijskim dejavnostim Irana.
V New Yorku je tudi slovenska delegacija pod vodstvom premierja Mira Cerarja, ki je svoj govor s petka, ko potuje k slovenski skupnosti v Cleveland, prestavil na četrtek. Cerar je imel danes med drugim srečanje s kolumbijskim predsednikom Juanom Manuelom Santosom, ki je med svojim govorom izpostavil zgodovinski mirovni sporazum z levičarskimi uporniki Farc.
