Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   Preglej komentarje članka *  

Novice

13.9.2017

Juncker z ambicioznimi predlogi za Evropo z vetrom v jadrih

Bruselj/Strasbourg, 13. septembra (STA) - Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je danes na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu v pozitivnem govoru o stanju EU razgrnil niz ambicioznih predlogov za enotnejšo, močnejšo in bolj demokratično Evropo, ki bo zmogla osvojiti srca in glave državljanov. EU je pozval, naj razpre jadra in izkoristi ugoden veter.

Veter je spet v jadrih Evrope, a okno priložnosti ne bo ostalo odprto za zmeraj, zdaj je čas za gradnjo enotnejše, močnejše in bolj demokratične unije do leta 2025, je poudaril Juncker v govoru, ki je trajal dobro uro.

Med prioritetami komisije do konca mandata je izpostavil krepitev trgovinske politike, novo industrijsko strategijo, pomen vodilne vloge unije v boju proti podnebnim spremembam, boljšo zaščito pred kibernetskimi grožnjami in stalno osredotočenost na migracije.

Med konkretnimi predlogi so začetek trgovinskih pogajanj z Avstralijo in Novo Zelandijo, ki naj bi bila končana do konca mandata, mehanizem za nadzor tujih vlaganj v evropskih strateških sektorjih ter evropska agencija za zaščito pred kibernetskimi napadi.

V povezavi z migracijami je do konca meseca napovedal nov niz predlogov s poudarkom na vračanju nezakonitih migrantov, solidarnosti z Afriko in zagotovitvi zakonitih migracijskih poti, ki so po njegovih besedah nujne za starajočo se celino.

To so bile pobude, ki bi jih bilo treba po Junckerjevem prepričanju uresničiti v prihodnjih 16 mesecih, vendar ne bodo dovolj za pridobitev srca in glav Evropejcev, zato je predlagal še svoj lasten šesti scenarij za prihodnost Evrope do leta 2025.

Marca je namreč Junckerjeva komisija predstavila belo knjigo s petimi scenariji za prihodnost Evrope, nato pa še pet dokumentov za premislek o obrambi, sociali, proračunu, gospodarski in denarni uniji ter globalizaciji.

Šesti Junckerjev scenarij temelji na njegovem osebnem ljubezenskem razmerju z EU, na prepričanju, da je EU več kot enotni trg in denar, da je vselej šlo za vrednote. Temelji na treh načelih: svoboda, enakost in vladavina prava.

Šef komisije je izpostavil pomen enakosti med majhnimi in velikimi, zahodnimi in vzhodnimi, južnimi in severnimi članicami. Izpostavil je, da v EU ne sme biti drugorazrednih državljanov, delavcev in potrošnikov.

Pri tem je pričakovano poudaril pomen socialne Evrope in občutljivo politično vprašanje napotenih delavcev. V prizadevanjih proti "drugorazrednim delavcem" je predlagal vzpostavitev skupnega organa za nadzor izvajanja evropskih pravil za napotene delavce.

Opozoril je tudi na nujnost spoštovanja odločitev sodišč. "V EU vladavina prava ni izbira, je dolžnost," je izpostavil. To je zlasti sporočilo Poljski zaradi sporne pravosodne reforme ter Madžarski in Slovaški, ki sta izgubili tožbo proti begunskim kvotam.

V skladu s pričakovanji je Juncker poudaril pomen krepitve evrskega povezovanja. Zavzel se je za oblikovanje položaja evropskega finančnega in gospodarskega ministra ter za vzpostavitev evropskega denarnega sklada.

Prav tako v skladu s pričakovanji se je zavzel za krepitev obrambnega sodelovanja, za delujočo obrambno unijo do leta 2025. V tem kontekstu je pozval k sprejemanju nekaterih zunanjepolitičnih odločitev s kvalificirano večino, kar omogoča zakonodaja EU.

Za učinkovitejši boj proti terorizmu je pozval k vzpostavitvi evropske obveščevalne enote, ki naj bi zagotovila samodejno izmenjavo podatkov o teroristih in tujih borcih med obveščevalnimi službami in policijami članic.

V povezavi s širitvijo je opozoril, da je za več stabilnosti v sosedstvu treba ohraniti verodostojno perspektivo za države Zahodnega Balkana. Turčiji pa je posredoval ostro opozorilo, da ne vidi njenega članstva v uniji v "predvidljivi prihodnosti".

V prizadevanjih za zagotovitev bolj demokratične Evrope pa je izrazil podporo transnacionalnim volilnim seznamom ter pozval k združitvi položajev predsednika Evropske komisije in Evropskega sveta.

Brexitu ni namenil veliko pozornosti. Ponovil je svoje dobro znano stališče, da bo odhod Britancev žalosten in tragičen dogodek v zgodovini EU, ter potrdil strategijo EU, da se bo osredotočila na prihodnost v sestavi 27 članic.

Vse igralce v EU je šef komisije pozval, naj zagotovijo, da bodo Evropejci leta 2019 odšli na volišča z jasnim razumevanjem, kako se bo v prihodnje razvijala EU.

V tem kontekstu je pozval k posebnemu vrhu EU dan po predvidenem brexitu, 30. marca 2019 v mestu Sibiu v Romuniji, ki bo takrat predsedovala EU, na katerem naj se sprejmejo odločitve, ki bodo zagotovile enotnejšo, močnejšo in bolj demokratično EU.

Iz poslanskih klopi je bilo slišati veliko pohval, a tudi kritike. Vzdušje v EU je danes precej boljše kot pred letom dni, vendar nujnost reform in izziv zagotovitve zaupanja državljanov ostajata, je sicer eno temeljnih sporočil iz razprave.

Da je bil Junckerjev govor poln vizije in ambicij, je ocenil veteran evropske politike, vodja evropskih liberalcev (Alde) Guy Verhofstadt. V evropski združeni levici (GUE/NGL) pa so Junckerjevo vizijo opisali kot evropski projekt za elite.

Med razpravo je odmevalo nestrinjanje glede ideje transnacionalnega volilnega seznama na prihodnjih evropskih volitvah leta 2019. Medtem ko jo je Verhofstadt podprl, ji prvak desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber ostro nasprotuje.

Evropski poslanci iz Slovenije so Junckerjev govor dobro sprejeli, vendar pa so izpostavili nekaj pomanjkljivosti ter opozorili na nekatere teme, ki jih ni zadostno nagovoril.

Tanja Fajon (S&D/SD) je dejala, da se strinja in da je zelo pomembno, da se razume, da vladavina prava ni "a la carte". Nadaljevala je, da je treba spoštovati načela pravne države in sodbe sodišč ter se vprašala, ali jih spoštujejo Poljska, Madžarska in Hrvaška.

Ivo Vajgl (Alde/DeSUS) je opozoril, da se je Juncker izognil temam, ki bi zaostrovale odnose z državami, "ki ne igrajo po naštetih pravilih", čeprav je v govoru med drugim dejal, da je potrebno doslednejše spoštovanje pravil igre, solidarnost in spoštovanje pravne države, brez česar ni demokracije.

Po mnenju Igorja Šoltesa (Zeleni) je bil med svetlimi točkami poziv k vzpostavitvi evropskega sistema socialnih standardov in čimprejšnjim sprejetjem evropskega stebra socialnih pravic, pri čemer je izrazil upanje, da je Juncker mislil resno.

Slovenski poslanci EPP so podprli izgradnjo enotnejše, močnejše in bolj demokratične unije. "Zdaj je žoga na strani držav članic. V prihodnje bomo videli, ali bo odgovornost do skupne unije, želja po spremembah znotraj te iste skupnosti in pripravljenost na spremembe večja, kot je nacionalni egoizem posamičnih držav članic," so poudarili.

Juncker se je evropskim poslancem opravičil, da ne more odgovoriti na vsa njihova vprašanja, ker ga muči išias. Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani mu je zaželel dobrega zdravnika, da bo lahko v prihodnje odgovarjal na vsa vprašanja.

Komentar bo javno objavljen

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2017

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar