Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   Preglej komentarje članka *  

Novice

17.7.2017

Slovenska karitas s predlogi ukrepov za ljudi z nizkimi prejemki

Ljubljana, 17. julija (STA) - Po opozorilih komisarja Sveta Evrope za človekove pravice Nilsa Muižnieksa, da bo morala država glede zmanjševanja revščine okrepiti prizadevanja, so se oglasile tudi nevladne organizacije. Tako Slovenska karitas predlaga vrsto ukrepov, tudi uveljavitev posebnih olajšav za osebe z minimalno plačo in upokojence z nizkimi pokojninami.

Muižnieks je po marčevskem obisku v Sloveniji v svojem poročilu, objavljenem 11. julija, opozoril na naraščajočo revščino med otroki, starejšimi, dolgotrajno brezposelnimi in revnimi zaposlenimi.

Slovenska karitas, ki je na srečanju s komisarjem izpostavila več težav, se zavzema za uveljavitev posebnih olajšav tudi za osebe z minimalno plačo in upokojence, ne le za prejemnike denarne socialne pomoči. Pri posebnih olajšavah omenjajo denimo brezplačen dostop do programov Televizije Slovenija.

Dekanja fakultete za socialno delo v Ljubljani Vesna Leskošek se strinja, da so za ljudi v revščini pomembni tudi majhni koraki, delne olajšave ali oprostitve. "Lahko znašajo nekaj evrov, vendar veliko pomenijo nekomu, ki prejema le 220 evrov pokojnine," je navedla za STA.

Toda če bi takšne predloge želeli spremeniti v politike, bi morali po njenih besedah misliti širše in bolj sistemsko. "Ne gre namreč le za to, kako blažiti revščino, ampak za to, kako jo odpravljati," je pojasnila.

Država naj po pozivu Slovenske karitas s sistemskimi ukrepi omogoči, da bodo podnajemniška stanovanja na voljo po dostopni najemnini za družine, v katerih imata starša minimalno plačo. Stanovanja po tržni najemnini so zanje nedostopna, opozarjajo.

Prav tako je po njihovih navedbah treba odpraviti dolge čakalne vrste v zdravstvu. Zaradi teh pri številnih revnih, še zlasti starejših, bolezen hitro napreduje, so opozorili.

Pozivajo k zakonskim izboljšavam pogojev za delo pri slabše plačanih delih. Delavci opravljajo nadure v obsegu, ki je tik pod dovoljenim, imajo nerazumno fleksibilen delovni čas, pogodbe jim večkrat podaljšujejo za nekaj mesecev in jih silijo v delo preko s. p., so izpostavili.

Nenazadnje je treba po njihovem mnenju bolj okrepiti javno financiranje programov za vključevanje trajno brezposelnih. V njih naj se naučijo enostavnih spretnosti in funkcionalne pismenosti, omogočijo pa naj jim tudi vzpostavitev socialne mreže in oblikovanje pozitivne samopodobe, predlagajo v Slovenski karitas.

Leskoškova sicer dvomi v ukrepe t. i. aktivacije. Prakse po Evropi namreč kažejo, da je pretežno neuspešna, če je merilo aktivacije zaposlenost, je opozorila.

Strinja se, da brezposelni lahko zaradi svojega položaja doživljajo duševne stiske ali brezup. Vendar so lajšanju teh stisk po njenem pojasnilu namenjeni javni programi, ki nudijo storitve na področju duševnega zdravja. Za krepitev spretnosti in znanj glede na povpraševanje na trgu dela pa je treba razvijati izobraževalne programe in ne socialnih, meni. "Dela namreč ne dobimo zaradi spremenjenega vedenja, ampak zaradi znanja, ki ustreza potrebam delodajalca," je dodala.

Stopnja tveganja revščine in stopnja tveganja socialne izključenosti sta bili v letu 2016 sicer nižji kot v letu prej. Prva se je znižala za 0,4 odstotne točke na 13,9 odstotka, druga pa za 0,8 odstotne točke na 18,4 odstotka.

Komentar bo javno objavljen

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2017

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar