"Pred jutrišnjo novico, ki ne bo nikomur v prid, in ki bo še dolgo hranila in dolivala jedkost v javne debate in morda celo vodila v neracionalna ukrepanja (na obeh straneh), je morda še najbolj relevantno vprašanje, ali bosta gospodarstvi prenesli še en udarec," so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.
"Glede na trenutne poslovne okoliščine in ugodna gospodarska gibanja na GZS optimistično verjamemo, da bomo zdržali in morda še okrepili zdravo povezanost in sodelovanje ekonomij," so dodali.
Spomnili so, da je Hrvaška četrti največji zunanjetrgovinski partner Slovenije. Na letni ravni vrednost menjave med državama presega 4,6 milijarde evrov. Hrvaška je tudi prva destinacija neposrednih izhodnih investicij slovenskega gospodarstva, četudi se je njihov obseg iz nekdanjih 1,6 milijarde evrov znižal na 1,2 milijardi.
"Ampak to je prej posledica notranje poslovne konsolidacije nekaterih slovenskih poslovnih sistemov in podjetij kot pa 'neprijaznosti' hrvaškega investicijskega in poslovnega okolja," so poudarili.
Hrvaška je tudi peti največji tuji investitor v Sloveniji, so še dodali in hkrati napovedali "umirjanje" njene prisotnosti, "tokrat zaradi potrebne konsolidacije na hrvaški strani".
"Pri navedenem gre za suha statistična dejstva, ki jim težko oporekamo. V svoji časovni dimenziji pa razkrivajo še eno značilnost slovensko-hrvaških poslovnih odnosov - konstantno rast, ki je bila prekinjena zgolj v letih 2009, 2010 in 2012, kar pa je posledica globalne krize in ne medsebojnih zapletov," so poudarili.
"Gospodarstvi obeh držav vztrajno negirata in ignorirata javnomnenjske, medijske in politične disharmonije med sosednjima državama," so še dodali. Dodali so še, da je sicer prišlo tudi do vrste poslovnih težav, povezanih z operativnim trgovanjem in investiranjem. "V veliko primerih je šlo za izkoriščanje političnih okoliščin za doseganje komercialnih ciljev, zakamufliranih v nacionalni interes, na obeh straneh," so še dodali v sporočilu za javnost.
