"V letu 2017 pričakujemo realno letno povečanje za 4,3 odstotka. To je že tretje leto zapored, ko se trošenje za obrambo pospešeno povečuje," je dejal Stoltenberg pred četrtkovim zasedanjem obrambnih ministrov Nata v Bruslju.
V letu 2015 so sicer članice Nata obrambne stroške skupaj okrepile za 1,8 odstotka, lani za 3,3 odstotka, letos pa še za dodatnih 4,3 odstotka. Skupno to znaša 46 milijard dolarjev, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
"Tako da smo zdaj res prestavili v višjo prestavo. Trend se krepi in nameravamo ga še stopnjevati," je še dodal generalni sekretar.
Ameriški predsednik je že večkrat glasno okaral evropske članice, da ne namenjajo dovolj denarja za obrambo in da bremena niso enakovredno porazdeljena. To je voditeljem članic zavezništva neposredno v obraz vrgel tudi na majskem vrhu v Bruslju. Pomenljivo tudi ni jasno in glasno zagotovil brezpogojne podpore ZDA 5. členu Severnoatlantske pogodbe, ki govori o tem, da je napad na eno članico napad na celotno zavezništvo.
Trump je s tem povzročil precej nejevolje, najbolj očitno pri nemški kanclerki Angeli Merkel, ki je zatem tudi po razočaranjih na vrhu skupine G7 izjavila, da se bo morala Evropa postaviti na lastne noge in da zanašanje na ZDA očitno ni več brezpogojno.
Stoltenberg je na drugi strani danes dejal, da so Trumpove zahteve razumljive, glede na izzive, s katerimi se sooča Nato. "Pozdravljam veliko osredotočenost Trumpa na trošenje za obrambo in delitev bremen," je dejal.
Članice so se sicer na vrhu v Walesu leta 2014 zavezale, da bodo v naslednjem desetletju za obrambo namenile dva odstotka bruto domačega proizvoda. Zaenkrat ta cilj dosega le pet članic - ZDA, Grčija, Velika Britanija, Estonija in Poljska. Stoltenberg je danes povedal, da se bo skupini letos pridružila tudi Romunija, prihodnje leto pa še Latvija in Litva. V absolutnih zneskih sicer večino skupnih stroškov - kar okoli 70 odstotkov - namenijo ZDA.
