Res je bilo od leta 2005 do 2015 vloženih približno 7300 izvršb na nepremičnine zaradi izterjave dolgov, ki so bili nižji od 100 evrov, se je strinjal minister z Evo Irgl iz SDS, ki mu je postavila poslansko vprašanje glede ukrepov, s katerimi bi preprečili nesorazmerne posege pri izvršbah na nepremičnine. Vendar pa je od vloženih izvršb takšnih, ki so izvedene, odstotek, je dejal. Zakonodaja namreč že danes omogoča poplačilo dolga na drugačen način, kar upošteva tudi sodišče, je dodal.
Upniku je torej omogočeno sprožiti postopek izvršbe na katero koli stvar, za katero meni, da bi lahko tako prišlo do poplačila, je pojasnil. Če dolžnik ugovarja v postopku in poplača terjatev drugače, mora sodišče po ministrovem opozorilu temu slediti.
V odmevnem primeru Vaskrsić, ki ga je omenila Irglova, pa je šlo po njegovih besedah na eni strani za veliko neodzivnost upnika, na drugi strani pa tudi za napako sodišča. Odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice sicer še ni pravnomočna, vsekakor pa jo bodo na ministrstvu po njegovih besedah spoštovali.
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je namreč aprila odločilo, da mora Slovenija Zoranu Vaskrsiću plačati odškodnino in povračilo stroškov v skupni vrednosti 85.000 evrov zaradi rubeža in prodaje hiše v izvršilnem postopku, nastalem zaradi Vaskrsićevega osnovnega dolga v višini 124 evrov.
Minister obžaluje, da je prišlo do sodbe evropskega sodišča v primeru Vaskrsić. "Do nje je prišlo zaradi organizacijskih napak na samem sodišču in ker sodna veja oblasti vse do ustavnega sodišča tega ni prepoznala na tak način, kot jo je prepoznalo evropsko sodišče," je dejal.
Opozoril pa je, da je bil upnik v tem primeru v celoti pasiven in je sredstva, ki jih je dolgoval, imel. Primer Vaskršić je po ministrovih besedah prvi tovrstni primer. Sodstvo je namreč pred tem prizadete upnike ščitilo prav na podlagi sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, je pojasnil.
