Filipinski predsednik Rodrigo Duterte je na južnem otoku Mindanao v torek zvečer uvedel izredne razmere, potem ko se je vojska na območju spopadla z oboroženo skupino, ki je prisegla zvestobo skrajni skupini Islamska država (IS).
"Kar se dogaja na Mindanau, ni več upor Filipincev. Preobrazilo se je v invazijo tujih borcev," je dejal vladni predstavnik Jose Calida.
Pojasnil je, da se v Marawiju, ki eno največjih muslimanskih mest na Filipinih, borijo tudi Malezijci, Indonezijci, Singapurci in drugi tuji džihadisti.
Tiskovni predstavnik vojske, brigadir Restituto Padilla, je povedal, da je v spopadih najverjetneje umrlo šest tujih borcev, med drugim Malezijci in Indonezijci.
Calida je dodal, da je IS pozvala tujce, naj odpotujejo na Mindanao in vzpostavijo provinco Islamske države, če se ne morejo pridružiti borcem v Iraku ali Siriji.
Padilla je potrdil, da je v spopadih umrlo dva policista, 11 vojakov in 31 borcev. V bolnišnici, ki so jo v torek zasedli strelci, sta umrla dva civilista. Vojska pa še preiskuje poročila, da je bilo devet ljudi ubitih na nadzornih točkah, ki so jih vzpostavili borci, so sporočile oblasti.
Strelci so deloma pripadniki teroristične skupine Maute, ki je obljubila zvestobo IS. Med njimi so tudi člani teroristične skupine Abu Sajaf.
V Marawiju živi okoli 200.000 ljudi, veliko pa jih je zaradi spopadov, ki do izbruhnili v torek, zbežalo v bližnje mesto Iligan.
Povod za spopade je bil incident, ko so varnostne sile izvedle racijo v hiši, kjer naj bi se skrival vodja skupine islamistov Abu Sajaf in filipinske veje IS Isnilon Hapilon, ki ga ZDA uvrščajo med najnevarnejše teroriste in ponujajo pet milijonov dolarjev za njegovo prijetje.
Na racijo se je več kot 100 pripadnikov oborožene skupine odzvalo s požiganjem stavb, tudi katoliške cerkve. Po mestu so izobešali črne zastave IS.
