Prizivno sodišče je tako potrdilo odločitev zveznega sodišča v Marylandu iz marca, ki je blokiralo izvajanje predsednikovega ukaza o začasni prepovedi izdaje vizumov državljanom Sirije, Libije, Somalije, Sudana, Irana in Jemna.
Sodišče je navedlo, da obstaja velika verjetnost, da bodo nasprotniki tega ukaza, med katerimi so med drugim odvetniki Ameriške zveze za državljanske pravice (ACLU), uspeli na sodišču dokazati, da ukaz krši določila ameriške ustave o prepovedi diskriminacije na podlagi verskega prepričanja. Pritožniki namreč trdijo, da je Trumpov ukaz v bistvu uperjen proti muslimanov, ne pa za zagotavljanje večje varnosti, kot to sicer trdita predsednik in njegova administracija.
Trump je namreč večkrat glasno napovedoval prepoved vstopa muslimanom v ZDA, dokler ne bi ugotovil, kaj natanko se dogaja po svetu. To je bilo navedeno tudi na spletni strani njegove predsedniške kampanje. Vršilec dolžnosti glavnega odvetnika države Jeffrey Wall je na zaslišanju na prizivnem sodišču v Richmondu v začetku maja trdil, da gre za nacionalno varnost in ne prepoved vstopa muslimanom, kar naj bi bila le 16 mesecev stara arhivirana izjava za javnost.
Podobno kot sodišče v Marylandu je Trumpov ukaz blokiralo tudi zvezno sodišče na Havajih. O tej odločitvi pa bo odločal tričlanski senat zveznega prizivnega sodišča iz San Francisca, ki je obravnavo opravil sredi maja v Seattlu. Tudi tu je malo verjetno, da sodišče ne bi potrdilo odločitve prvostopenjskega sodišča.
Trump je po nastopu oblasti izdal dva ukaza o prepovedi vstopa muslimanom in beguncem. Ostrejšega prvega, ki je vključeval tudi Irak, so sodišča ustavila, nakar je Trump od ukaza odstopil in naročil novega. Drugi ukaz je bil blokiran še hitreje kot prvi in sicer v Marylandu in na Havajih.
Trump se bo lahko pritožil še na zvezno vrhovno sodišče, na katerem imajo po potrditvi Neila Gorsucha večino konservativci. Vendar pa tudi Gorsuchu niso bili všeč Trumpovi napadi na sodstvo po blokadah prvega in drugega ukaza.
Razprava v Richmondu je sicer pokazala, da gre za zelo pomembno vprašanje predsedniških pooblastil oziroma kako daleč lahko gre samovolja predsednika. Trumpovi odvetniki trdijo, da ima predsednik popolno pravico odločanja o vprašanju priseljevanja, če gre za nacionalno varnost. To je leta 1952 v strahu pred komunističnimi množicami kongres tudi uzakonil.
Nasprotniki pa trdijo, da sta zakon in ustava zelo jasna, da pri tem ne sme diskriminirati na verski, rasni ali etnični osnovi.
