Predlog zakona, ki se mu po poročanju francoske tiskovne agencije AFP obeta trdna podpora parlamenta, policiji med drugim dovoljuje nenapovedane inšpekcije na delovnih mestih. S tem bi preverjali, ali delodajalci zaposlujejo osebe z ustreznimi dokumenti. Število izrečenih sankcij zaradi zaposlovanja ilegalnih migrantov bi podvojili.
Policija bi lahko med nadzorom na švedski meji tudi odvzemala prstne odtise, s čimer bi lažje nadzorovali ljudi, ki so prejeli nalog za deportacijo.
Kot je na novinarski konferenci poudaril švedski minister za pravosodje Morgan Johansson, želijo kaznovati delodajalce, ki izkoriščajo migrante. Ti se po njegovih besedah velikokrat nehote znajdejo v ranljivi situaciji.
Podjetje, ki bo zaposlilo deset ilegalnih migrantov, bodo kaznovali z globo v višini 900.000 kron (93.000 evrov). Novi ukrepi naj bi po načrtih vlade v veljavo stopili 1. marca prihodnje leto.
Po ocenah švedske agencije za migracije bo na Švedskem med letoma 2017 in 2019 ostalo okoli 33.000 ljudi, ki so jim sicer zavrnili dovoljenje za pridobitev stalnega prebivališča. Konec lanskega leta je bilo na iskalnem seznamu švedske policije 12.000 migrantov brez dokumentov.
V napadu s tovornjakom v središču Stockholma so bili v začetku meseca ubiti štirje ljudje, 15 je bilo ranjenih. Osumljenec za napad Akilov naj bi se po podatkih uzbekistanskih obveščevalcev želel pridružiti džihadistični skupini Islamska država v Siriji.
Akilov naj bi padel pod vpliv tadžikistanske celice Islamske države in se poskušal pridružiti džihadistom v Siriji. Leta 2015 je poskušal prečkati turško-sirsko mejo, vendar so ga prijeli. Glede na to, da je imel na Švedskem status begunca, so ga izgnali tja, je povedal neimenovani uzbekistanski policijski vir.
Uzbekistanske oblasti so Akilova konec februarja uvrstile na mednarodni seznam iskanih oseb, potem ko so proti njemu uvedli preiskavo zaradi verskega ekstremizma. Akilov je švedskim preiskovalcem priznal teroristično dejanje.
