Pred vrhom svarila Otoku pred "iluzijami"
Nemška kanclerka Angela Merkel je danes opozorila, naj Otok ne goji "iluzij", da bo imel po ločitvi enake ali celo boljše pravice kot sedaj. "Morda zveni očitno, vendar moram to povedati, ker se zdi, da nekateri v Britaniji gojijo iluzije o tem," je dejala v bundestagu.
EU po poročanju britanskih medijev želi, naj Britanija prispeva v proračun unije do leta 2020, ko se izteče sedanji sedemletni finančni okvir, v zameno za razumne pogoje o vsaj dveletnem tranzicijskem dogovoru po brexitu marca 2019. Britanija bi morala po nekaterih ocenah do marca 2019 plačati še 60 milijard evrov.
Prava pogajanja se bodo sicer začela šele po predčasnih britanskih volitvah, ki jih je britanska premierka Theresa May napovedala za 8. junij. Premierka Britancem zagotavlja, da bo njega vlada poskrbela za nadzor nad britanskimi mejami, zakoni in denarjem.
Vrh EU 27 naj bi smernice za brexit potrdil brez drame in presenečenj
V tem kontekstu bodo voditelji 27 članic unije v soboto potrdili osem strani političnih smernic za pogajanja o brexitu, ki bodo po neuradnih navedbah sprejete brez drame in presenečenj. V negotovih okoliščinah, ki jih ustvarja odločitev za brexit, je poudarek na postopnem pristopu, pri čemer je prioriteta urejen izstop.
Smernice so razdeljene na šest poglavij, ki pokrivajo jedrna načela, postopen pristop v pogajanjih, dogovor o urejenem izstopu, priprave na okvir o prihodnjem partnerstvu, načela o iskrenem sodelovanju in postopkovni vidik pogajanj v okviru 50. člena lizbonske pogodbe, piše v osnutku.
Temeljna načela za pogajanja o brexitu
EU bodo v pogajanjih vodila načela, da želi Britanijo tudi v prihodnje za tesno partnerico, da mora vsak dogovor temeljiti na pravem ravnovesju med pravicami in dolžnostmi, da nečlanica unije ne more imeti enakih pravic kot članica, če nima enakih obveznosti, da so štiri temeljne svoboščine nedotakljive in da je enotni trg nedeljiv.
Voditelji bodo v smernicah izpostavili tudi pomen transparentnosti, da ni nič dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno, ter da ne bo ločenih pogajanj med posameznimi članicami in Britanijo, temveč se bo unija pogajala le kot celota.
Ta načela bodo veljala za vse tri faze pogajanj z Britanijo: za dogovor o izstopu, za priprave okvira za prihodnje partnerstvo in za kakršno koli obliko prehodne ureditve.
Tri faze pogajanj, ki naj bi se končala 29. marca 2019
V drugem poglavju o postopnem pristopu bodo voditelji izpostavili, da je cilj prve faze pogajanj zagotoviti čem več jasnosti državljanom, podjetjem in mednarodnim partnerjem.
Dogovor o prihodnjem odnosu bo mogoče skleniti, šele ko bo Britanija postala tretja država, a obrise prihodnjega partnerstva bosta strani dorekli v drugi fazi pogajanj.
Tretja faza se nanaša na prehodno ureditev, če bo ta potrebna in pravno mogoča. Prehodna ureditev mora biti jasno opredeljena in časovno omejena, piše v osnutku smernic.
Dveletni rok, določen v 50. členu lizbonske pogodbe, ki opredeljuje izstop članice iz unije, se izteče 29. marca 2019, a v skladu z omenjenim členom ga je mogoče ob strinjanju vpletenih strani podaljšati.
Prioriteta bodo pravice državljanov EU
V tretjem poglavju smernic so podrobneje opredeljene osrednje teme prve faze pogajanj, v prvi vrsti pravice državljanov EU. Pogajanja bodo osredotočena tudi na zagotavljanje pravne jasnosti podjetjem, na ureditev finančnih vidikov, na odnos med Veliko Britanijo ter Irsko in Ciprom, na usodo agencij unije s sedežem na Otoku ter na odprte zadeve na Sodišču EU.
V povezavi s prihodnjim odnosom bodo voditelji v smernicah predvidoma izpostavili, da mora biti prihodnji trgovinski sporazum med EU in Veliko Britanijo uravnotežen, ambiciozen in širok, da ne sme spodkopavati celovitosti in ustreznega delovanja enotnega trga ter da mora zagotoviti pošteno konkurenco na davčnem, socialnem, okoljskem in drugih področjih.
Smernice vključujejo tudi sporno določilo, da po izstopu Velike Britanije iz unije noben dogovor med EU in Veliko Britanijo ne more veljati za Gibraltar brez dogovora med Španijo in Veliko Britanijo.
Ob robu pogovori Slovenije, Hrvaške in EU o problemih na meji
Ob robu vrha je pričakovati pogovore Slovenije, Hrvaške in EU o problemih pri izvajanju sistematičnega nadzora na zunanjih mejah unije, ki je med velikonočnimi prazniki povzročilo dolge zastoje na slovensko-hrvaški meji.
Slovenski premier Miro Cerar naj bi se v soboto zjutraj pred vrhom sestal s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom, ki naj bi se pred tem v petek zvečer srečal tudi s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem.
Slovenski premier je pred vrhom pisal predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju. V pismu je komisijo pozval h konkretnim smernicam, ki bi omogočile povečanje pretočnosti mejnih prehodov na slovenski južni meji, ter k tristranskemu srečanju na najvišji ravni.
V komisiji so v odzivu na pismo izrazili Junckerjevo pripravljenost na tristranske pogovore ob robu vrha in zatrdili, da si v sodelovanju z vsemi članicami prizadevajo za čim boljše izvajanje nove zakonodaje, ki ne bi povzročalo zastojev niti ogrozilo varnosti.
