Da je EU sprožila pravni postopek proti Madžarski zaradi kršenja evropske zakonodaje, je danes v Bruslju prvi sporočil podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.
Madžarska se mora ustrezno odzvati v mesecu dni, sicer bo komisija ukrepala naprej. Postopek se začne s prvim uradnim opominom, sledi drugi, nato lahko komisija primer napoti na Sodišče EU.
Zakon o visokem šolstvu je sporen, saj naj bi zaradi omejitev za tuje univerze privedel do zaprtja zasebne ameriške Srednjeevropske univerze (CEU) milijarderja Georgea Sorosa.
Ta univerza je po besedah prvega podpredsednika komisije Fransa Timmermansa "biser v kroni" svobodne in združene Evrope.
Poleg tega se je komisija danes odzvala na "neresnice in skrajno zavajajoče trditve in očitke" v sklopu madžarske kampanje Ustavimo Bruselj.
Timmermans je v razpravi na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta odločno zavrgel nekatere očitke iz kampanje, na primer da želi Bruselj Madžarsko prisiliti k sprejetju nezakonitih migrantov.
Komisija bo sicer nadaljevala dialog z madžarsko vlado v povezavi z drugimi ukrepi, ki sprožajo skrbi, kot so predlog zakona o tujem financiranju nevladnih organizacij in vprašanja s področja azila.
Razprave v parlamentu se je udeležil tudi sam Orban, ki je očitke v povezavi s Sorosevo univerzo zavrnil kot absurdne, navedbe o zaprtju CEU pa kot "govorice", ki so v nasprotju z izjavami rektorja univerze.
"To je, kakor da je nekdo obtožen umora in nato zanj obsojen, medtem ko je domnevna žrtev živa in zdrava ter kaže s prstom na obsojenega in mu očita, da je morilec," je položaj ponazoril Orban.
Novi zakon po Orbanovih besedah prinaša le manjše spremembe, ki naj bi zagotovile usklajena pravila za 28 tujih univerz na Madžarskem.
V povezavi s kampanjo Ustavimo Bruselj pa je Orban dejal, da bi redno posvetovanje z volivci svetoval tudi institucijam EU, in zagotovil, da je madžarska vlada nedvomno predana EU.
EU je očital, da Madžarsko napada zaradi njene iskrenosti, ter pozval, naj je ne obsoja, ker ima drugačno mnenje, in naj prizna, da pač občasno potrebuje reformo.
Kot v preteklosti v primeru ustavnih sprememb in zakona o medijih bosta EU in Madžarska po Orbanovem prepričanju tudi tokrat uspeli doseči dogovor.
Odzivi političnih skupin v Evropskem parlamentu so bili različni. V največji, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), katere članica je tudi Orbanova Fidesz, so izpostavili, da ne razumejo potez v povezavi z univerzo in kampanjo Ustavimo Bruselj.
A obenem je vodja EPP Manfred Weber izpostavil, da Madžarska ne sme postati grešni kozel ter da ne bo EPP nihče govoril, kdo je lahko njen član, socialistom pa je očital nedoslednost, ko gre za sporne poteze njihovih članov.
Vodja druge največje skupine S&D Gianni Pittella je menil, da bi bilo treba Orbana takoj izključiti iz EPP.
Članica S&D Tanja Fajon je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi ukrepov proti nevladnim organizacijam ter pozvala k umiku predloga zakona o tem, k spoštovanju akademske svobode in k spoštovanju migrantov.
Ob robu plenarnega zasedanja je bilo sicer danes pričakovati pogovore o vprašanju članstva Fidesz v EPP, a konkretneje naj bi bilo o tem govora v okviru vrha EPP, ki bo v soboto pred izrednim vrhom EU o brexitu.
Prvak evropskih liberalcev (Alde) Guy Verhofstadt je Orbana iz osemdesetih let minulega stoletja opisal kot "Emmanuela Macrona Madžarske tistega časa", ki pa se je močno spremenil. "Kako daleč boste šli? Boste začeli zažigati knjige?" ga je vprašal.
Verhofstadt in tudi nekateri drugi evropski poslanci so Orbana opozorili, da je pred izbiro, ali želi v zgodovino kot osvoboditelj Madžarske izpod komunizma ali kot sovražnik odprte in demokratične družbe.
Po drugi strani je bilo v razpravi slišati tudi izraze podpore Orbanu, na primer iz tretje največje skupine, zmernih evroskeptikov Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) in od evroskeptika Nigela Faragea, ki je Orbana povabil v "klub brexit".
