Pri vrednosti nepremičnine, ki je predmet dedovanja, je treba upoštevati boniteto zemljišč, dejansko rabo in omejitve pri upravljanju premoženja, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini članov agrarne skupnosti. Zakonodaja s področja množičnega vrednotenja upošteva boniteto zemljišč in dejansko rabo, ki sta z uredbo samo povzeti, so zapisali na vladi.
Z uredbo se bo določilo merilo za omejitev upravljanja s premoženjem, ki se izraža s faktorjem upravljanja nepremičnine. Izdana uredba določa tudi enačbo, po kateri se izračuna vrednost nepremičnine, ki je predmet vrednosti zapuščine, na podlagi katere se v postopkih dedovanja izračuna nujni delež.
Pri določitvi faktorja upravljanja nepremičnine so na vladi upoštevali specifiko in namen agrarnih skupnosti. Za podlago so pri določitvi faktorja upoštevali tudi, da je upravljanje nepremičnine zelo oteženo oz. onemogočeno, saj gre za solastnino večjega števila članov. V posameznih primerih je tudi več kot 100 solastnikov, so še zapisali.
Uredba ohranja vrednost nepremičnine, določeno po zakonu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin, nima pa dokument posledic za proračun.