V NSi so poudarili, da želijo uveljaviti pravičnejši način ureditve regresnih zahtevkov, ki jih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) terja od delodajalcev v primeru poškodbe, poklicne bolezni ali smrti delavca.
Predlagajo, da bi jih zavod uveljavljal le v primerih, ko bi škoda nastala zaradi velike malomarnosti delodajalca ali namerno. Kot je dejal prvopodpisani pod zakonski predlog Matej Tonin, bi regresne zahtevke omejili na 20-kratnik minimalne pokojninske osnove oziroma na približno 15.000 evrov. Če je povzročena škoda nastala namenoma, pa bi jo v celoti kril delodajalec.
V NSi so poudarili, da predlog zakona v ničemer ne poslabšuje varnosti delavcev ali pa zmanjšuje odgovornosti delodajalcev. Lahko pa takšni odškodninski zahtevki ogrozijo tudi poslovanje podjetij, predvsem malih in srednje velikih. Samostojni podjetniki odgovarjajo tudi z osebnim premoženjem in tako po navedbah Jerneja Vrtovca prihaja tudi do družinskih tragedij. Kot primer je Tonin izpostavil samostojnega podjetnika, ki je pri opravljanju slikopleskarskih del padel z lestve, sedaj dobiva 400 evrov invalidske pokojnine, ZZZS pa zahteva od njega 75.000 evrov kot regresni zahtevek za zdravljenje.
Pri tem so v NSi izpostavili, da delodajalci tveganja, povezanega z regresnimi zahtevki, ne morejo zavarovati pri komercialnih zavarovalnicah, saj te tega tveganja ne želijo prevzeti.
Vlada predloga ne podpira. Podporo so mu enotno odrekli v koaliciji. Ocenjujejo, da je v nasprotju s temeljnimi načeli zaščite zaposlenega, varovanja človekovega zdravja in varnosti pri delu ter pomeni nižanje že obstoječih pravic. V DeSUS se jim po besedah Marije Antonije Kovačič med drugim postavlja vprašanje, kako se ugotavlja, ali je šlo za veliko in ne za manjšo malomarnost, ali da je bila povzročena namenoma.
Predlagani zakon sledi predlogom Obrtne zbornice Slovenije, enostransko in mimo dogovorov za spremembo področja odškodninskih zahtevkov, in sicer tako, da se omeji odškodninska odgovornost delodajalcev, je ugotavljala Bojana Muršič (SD). Vlasta Počkaj (SMC) pa je opozorila, da bi imel znatne učinke na javnofinančna sredstva, ki jih ZZZS zbira z naslova pobranih prispevkov. Izpad teh sredstev iz zdravstvene blagajne bi pomenil manj denarja za zdravstvo, je dejala.
Miha Kordiš (ZL) je ocenil, da v NSi predlagajo znižanje stroškov delodajalcev in to na račun zmanjšanja varnosti delavcev. Glede na stalno naraščanje števila espejev ter mikro in malih podjetij pa "je jasno, da odškodninska odgovornost ne ovira podjetniške dejavnosti", je dejal Kordiš, ki je kot problem izpostavil pomanjkanje delovnih inšpektorjev.
Ljubo Žnidar je v imenu poslancev SDS predlogu zakona napovedal podporo. Alenka Bratušek (NP) pa je menila, da je problem, ki so ga izpostavili v NSi, treba rešiti. Zato bodo predlog v prvi obravnavi podprli, v nadaljevanju, če se bo postopek za zakon nadaljeval, pa pričakujejo odgovore na določena vprašanja.
Po predstavitvi stališč poslanskih skupin so v razpravi sodelovali zgolj poslanci NSi. O tem, ali je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, pa bo DZ odločal danes v okviru glasovanj.