Veliki senat ESČP je julija 2014 s pilotno sodbo v zadevi Ališić odločil o pritožbah treh varčevalcev, ki so leta 2005 na ESČP zoper vse države naslednice SFRJ vložili pritožbo zaradi nezmožnosti dviga svojih deviznih vlog v nekdanji podružnici LB v Sarajevu in podružnici beograjske Investbanke v Tuzli.
Veliki senat, ki o pritožbah ni presojal z vidika odgovornosti za jamstva deviznih vlog po sporazumu o vprašanjih nasledstva, temveč izključno z vidika kršitve človekovih pravic, je odločil, da sta Slovenija in Srbija pritožnikom - in vsem v enakem položaju - kršili pravico do varstva premoženja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva.
Sodišče je Sloveniji in Srbiji s sodbo naložilo sprejetje ukrepov, ki bodo omogočili poplačilo neizplačanih starih deviznih vlog pritožnikov in vseh v enakem položaju ter pod enakimi pogoji, kot so bili poplačani varčevalci v teh dveh državah.
Pritožbe ostalih varčevalcev pred ESČP so ostale do končne odločitve sodišča o ustreznosti izvršitve pilotne sodbe zamrznjene. Ob izreku sodbe je šlo za okoli 1850 podobnih pritožb, ki zadevajo več tisoč varčevalcev.
Ko se sodišče odloči, da bo preverjalo ustreznost sprejetih splošnih ukrepov v odgovorni državi, "odmrzne" enega ali več primerov, v tem primeru torej zadevo Hodžić.
Slovenija, ki se sicer s sodbo v primeru Ališić ne strinja, saj ji nalaga nesorazmerne finančne obremenitve glede na druge države naslednice po nekdanji SFRJ, je v skladu s sodbo ustrezen zakon o načinu izvršitve sodbe sprejela junija 2015. Tako je pravočasno, v enoletnem roku, ki ga je postavilo ESČP, vzpostavila zakonsko podlago za verifikacijo in izplačila neizplačanih starih deviznih vlog varčevalcem LB Glavne podružnice Zagreb in nekdanje Glavne podružnice Sarajevo.
Postopke verifikacije skladno z omenjenim zakonom vodi Sklad RS za nasledstvo, ki je z obravnavo prejetih zahtevkov za verifikacijo neizplačanih vlog začel decembra 2015. Vlaganje zahtevkov je bilo možno od 1. decembra 2015, zahtevke nekdanjih varčevalcev pa bo sprejemal do 31. decembra letos.
Odločanje o zahtevkih varčevalcev zagrebške podružnice se je začelo takoj, v primeru deviznih vlog v nekdanji sarajevski podružnici pa zaradi težav pri pridobivanju dokumentacije iz arhivov v BiH šele 21. oktobra lani. Kljub temu je sklad že konec oktobra lani izdal informativne izračune za varčevalce te podružnice in je prvih 142 na podlagi pravnomočnih informativnih izračunov izplačala pred koncem lanskega leta.
Po podatkih iz marca letos je Slovenija prejela že več kot 29.800 zahtev za verifikacijo neizplačanih starih deviznih vlog LB, od tega se jih nekaj več kot polovica nanaša na Glavno podružnico Zagreb.
Do 10. marca je izplačila prejelo 2200 varčevalcev podružnice LB Sarajevo, skupno v višini 25,4 milijona evrov. Za glavni podružnici Zagreb in Sarajevo je bilo skupaj izvedenih že približno 14.000 izplačil na podlagi pravnomočnih informativnih izračunov in odločb, in sicer v skupnem znesku 146,1 milijona evrov, piše na spletni strani sklada za nasledstvo.
Shemo, po kateri Slovenija izvaja verifikacijo starih deviznih vlog na podlagi sodbe v zadevi Ališić, je sicer Svet Evrope oziroma odbor ministrskih namestnikov SE doslej ocenjeval pozitivno.
Sodba v primeru Ališić je ob sodbi v primeru Lukenda (leta 2005), ki zadeva sodne zaostanke, in Kurić (leta 2012), ki zadeva izbrisane, ena ključnih pilotnih sodb Slovenije pred ESČP. Konec lanskega leta je sodišče dokončno potrdilo ustreznost odškodninske sheme za izbrisane, kot tudi, da sodni zaostanki v Sloveniji niso več sistemski problem.
