Nekdanji predsednik republike Danilo Türk je na okrogli mizi v organizaciji ljubljanske pravne fakultete poudaril, da se je treba ob brexitu vprašati predvsem, ali kulture evropskih narodov dejansko težijo k stapljanju v nadnacionalno skupnost. Pri tem je treba upoštevati, da današnji duh evropskih narodov zahteva odgovorno ravnanje s suverenostjo, je izpostavil. Po njegovih besedah namreč pravica do samoodločbe ni odšla na "smetišče zgodovine".
Britanska veleposlanica v Sloveniji Sophie Honey je medtem poudarila, da je bila prav suverenost eno od glavnih vprašanj, zaradi katerih so se Britanci junija lani odločili za izstop iz povezave. Drugo veliko vprašanje so bile migracije, saj se na Otok priseli veliko več ljudi, kot ga zapusti.
Kot je še dejala, so Britanci ob vstopu v Evropsko gospodarsko skupnost leta 1973 glasovali o popolnoma drugačni povezavi, kot je današnja EU, iz katere želijo izstopiti. Izpostavila je še velik pomen predčasnih parlamentarnih volitev, ki bodo 8. junija. Ne glede na izid volitev je zelo verjetno, da se bo Velika Britanija še naprej zavzemala predvsem za dober dogovor o sodelovanju z EU po izstopu.
Po navedbah ustavnega sodnika in profesorja prava Mateja Accetta ima brexit že velik vpliv tako na notranje politično dogajanje na Otoku kot v EU. To se pozna v želji Škotske po osamosvojitvi in prihajajočih volitvah, poleg tega pa ogroža tudi mirovni proces na Irskem. V EU se pojavlja predvsem skrb, kaj bo s povezavo, sploh če bo Velika Britanija po izstopu živela dobro, je še poudaril.
Docent na pravni fakulteti Samo Bardutzky, ki je zadnja štiri leta delal kot raziskovalec na univerzi v britanskem Kentu, je medtem izpostavil predvsem prihodnji položaj državljanov EU, ki živijo na Otoku, in Britancev v drugi državah EU. Opozoril je na spoštovanje evropske konvencije za človekove pravice, za katero je britanska premierka Theresa May dejala, da se ji mora velika Britanija odpovedati.
