Cilj predloga je bil po navedbah SDS pridobiti ustrezne podatke, ki bodo DZ omogočili sprejetje učinkovite bančne zakonodaje, s katero se bi preprečilo nepravilnosti in neučinkovitosti v bančnem sistemu, ter razkritje odgovornosti tistih, ki so sodelovali pri podeljevanju kreditov brez ustreznih jamstev.
Spremembe bi se nanašale na banke, ki so prejele državno pomoč ali so bile deležne ukrepov po zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Veljal bi tudi za banke, ki bi prenehale delovati s prisilno likvidacijo, če bi v obdobju 10 let pred tem prejele pomoč ali bile predmet ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Podatki bi bili dostopni za potrebe dela DZ ter njegovih delovnih teles in preiskovalnih komisij.
V SDS so prepričani, je dejal Marko Pogačnik (SDS), da je pošteno do davkoplačevalcev, da vedo, zaradi česa je bil porabljen njihov denar - ali gre za plod nepremišljenih poslovnih potez ali za kriminalna dejanja.
Zavrnili so navedbe finančnega ministrstva in koalicijskih poslancev, da imajo preiskovalne komisije že možnost dostopa do teh podatkov za potrebe svojega dela. Bančna preiskovalna komisija mora podatke zahtevati prek sodišča in v marsikaterem primeru tudi sodišče zavrne dostop do teh podatkov ali zahteva dodatno obrazložitev, je dodal Pogačnik. Zaradi zagotavljanja nemotenega dela parlamentarnih komisij pri preiskovanju bančnega kriminala so podporo predlogu napovedali tudi v NSi.
Vlada je poleg zakona o parlamentarni preiskavi kot že obstoječo pravno podlago za pridobivanje teh podatkov navedla tudi zakon o bančništvu, ki določa, da lahko Banka Slovenije zaupne bančne informacije razkrije DZ, ko jih ta potrebuje za izvajanje nadzora nad delovanjem Banke Slovenije.
Opozicijska ZL predloga ni podprla. Sicer ne zagovarjajo bančne tajnosti, a bi želeli dodatne varovalke pred zlorabami teh podatkov v strankarske namene. V največji koalicijski poslanski skupini SMC so menili, da bi lahko razkritje podatkov bankam povzročilo poslovno škodo in izgubo strank ter da bi morale te podatke uporabljati ustrezne institucije, kot so policija, tožilstvo in parlamentarna preiskovalna komisija, ne kar vsi poslanci. Tudi v DeSUS so menili, da bi bilo razkritje zaupnih podatkov mimo zakonsko določenih pristojnosti preiskovalne komisije nedopusten poseg, ki bi lahko povzročil dodatno zmedo, hitro bi tudi naraslo nezaupanje v bančni sistem.
