Bojan Dobovšek (NP) je bil do predloga novele zelo kritičen. Izpostavil je, da so tako predstavniki univerz kot tožilstva, sodišč in odvetnikov kritizirali predlagane rešitve. Novela po njegovih besedah "uvaja elemente inkvizitornega sistema". "S to zakonodajo bo ljudi bolj strah in bo več nadzora. Zaupanje v policijo bo splahnelo, strahu pred policijo bo več," je še ocenil. Dobovšek je prepričan, da so za pozitivne spremembe v našem pravosodnem sistemu potrebni organizacijski ukrepi in izvajanje obstoječih zakonov.
Ksenija Korenjak Kramar (SMC) je izpostavila, da je dosedanja praksa pokazala na nekatere pomanjkljivosti kazenskega postopka, ki da je predolg. V SMC po njenih besedah menijo, da predlog novele zakona o kazenskem postopku prinaša kar nekaj dobrih rešitev. Izpostavila je predvsem tiste, ki se nanašajo na žrtve kaznivih dejanj ali na možnost ločenih mnenj ustavnih sodnikov. Vendar pa novela prinaša tudi rešitve, ki porajajo pomisleke. Ob tem je omenila določbe, ki se nanašajo na zaslišanje osumljenca brez navzočnosti zagovornika, ki se posname, ter odpravo sodne preiskave. Izpostavila je nasprotovanja tožilstva, policije, sodišč ter odvetnikov tej rešitvi. Ob tem je napovedala, da bodo v SMC predlog v prvi obravnavi sicer podprli, v kasnejših korakih pa bodo svojo podporo noveli vezali na ponujene rešitve odprtih vprašanj.
Kritičen je bil tudi Vinko Gorenak (SDS). Kar se tiče pridobivanja telekomunikacijskih podatkov je po mnenju Gorenaka postavljena prenizka meja, za katera kazniva dejanja je take podatke upravičeno posredovati. Kar se tiče možnosti uporabe IMSI lovilcev pa je po oceni Gorenaka dokazni standard zgolj suma premalo in bi moral biti predpisan utemeljeni sum kot podlaga za odreditev uporabe IMSI lovilcev. Po mnenju Gorenaka bi bilo še najbolje, če bi tudi za uporabo IMSI lovilcev ter pridobivanje prometnih podatkov zapovedali enak dokazni standard kot za prisluškovanje, "čeprav se s tem seveda verjetno ne bosta strinjala ne policija ne tožilstvo", je dejal Gorenak in ob tem izrazil bojazen, da bo zadeva "padla" na ustavnem sodišču.
V DeSUS bodo po napovedi Marjane Kotnik Poropat večinsko podprli predlog, čeprav niso enotnega mnenja in pričakujejo nekatere odgovore. Postopna ukinitev sodne preiskave bo po mnenju poslanke velika sistemska in organizacijska sprememba, od katere se pričakuje občutno skrajšanje sodnih postopkov. Kot je ugotavljala, že po veljavni ureditvi sodna preiskava ni obvezna v primerih, ko je predpisana kazen zapora do osem let. Predlog novele pa prinaša mnogo dobrodošlih sprememb - jasnejša in poenostavljena ureditev za pridobivanje podatkov bank, hranilnic, finančnih institucij, okrepljeno varovanje novinarjevega vira, zaostritev pogojev za opravičeno odsotnost na glavnih obravnavah iz zdravstvenih razlogov, je navedla.
Jan Škoberne (SD) je izrazil podobne pomisleke kot Gorenak. Kot ključno pri rahljanju možnosti sodne preiskave je izpostavil to, da se vsaj začasno še ohrani vloga sodišča "kot tistega temeljnega garanta, ki v primeru uporabe instituta zaslišanja še vedno bdi nad zakonitostjo postopka". Kot pomembno rešitev je sicer izpostavil določbe, ki dodatno ščitijo žrtve kaznivega dejanja. Kar se tiče IMSI lovilcev, je podvomil, ali to sploh dovoliti. "Ne smemo prezreti dejstva, da je bolje, če uporabo določene tehnologije ustrezno reguliramo z zakonom, kot pa da ohranimo sedanje stanje, ko lahko upravičeno sumimo, da se to pogosto uporablja v sivi coni zakona in posega v temeljne pravice državljanov do zasebnosti," je poudaril Škoberne.
Matej T. Vatovec je v imenu Združene levice napovedal, da predloga zakona ne bodo podprli. "Ta predlog je slab, predlog kritizirajo praktično vsi, ki se jih zakon dotika - odvetniki, sodniki, tožilci, profesorji prava, celo ministrica za notranje zadeve. To je slaba popotnica za zakon. Namesto celovite ukinitve sodne preiskave imamo pred sabo neko polovično rešitev, ki lahko v praksi povzroči kolaps," je ocenil poslanec ZL. V poslanski skupini tudi nasprotujejo možnosti zaslišanja osumljenca brez prisotnosti odvetnika ter uvedbi IMSI lovilcev. Sporne se jim zdijo tudi določbe o pridobivanju prometnih podatkov telefonskih številk, ker da gre za prekomeren in nesorazmeren poseg v zasebnost posameznikov.
Prav tako zakona ne nameravajo podpreti v NSi. Iva Dimic je ocenila, da je predlog v nekaterih delih neustrezen. Opozorila je na določbo glede novinarske zaupnosti, ki naj bi urejala tudi spovedno molčečnost. Kot je izpostavila Dimičeva, bi bilo po tej določbi razkritje informacij, za katere velja spovedna molčečnost, v nekaterih primerih zapovedano. To pa bi pomenilo relativizacijo varstva spovedne molčečnosti, kar bi bilo zaradi kršitve verske svobode nesprejemljivo, je opozorila.
DZ bo še danes glasoval o tem, ali je predlog novele zakona primeren za nadaljnjo obravnavo.
