Evropsko računsko sodišče pri preverjanju delovanja hotspotov, vzpostavljenih v pomoč Italiji in Grčiji pri obravnavi rekordnega števila prebežnikov, ni preverjalo odgovornosti teh dveh držav niti preostalih članic unije, temveč le dejavnosti Evropske komisije v hotspotih.
Hotspoti so po mnenju revizorjev v izjemno težkih okoliščinah občutno izboljšali registracijo, identifikacijo in varnostno preverjanje migrantov, vendar je treba storiti še veliko več. Ob tem so revizorji podali pet priporočil Evropski komisiji in pristojnim agencijam.
Izpostavljajo zlasti problem mladoletnih oseb brez spremstva. Pozivajo k vsem možnim ukrepom za zagotovitev njihove zaščite ter prednostne obravnave v procesu prošenj za azil in načrta za premeščanje beguncev ter k imenovanju osebe za varstvo otrok v vsakem hotspotu.
V Grčiji je bilo do konca septembra lani 2500 mladoletnih oseb brez spremstva, v Italiji pa več kot 20.000. Problem ustrezne obravnave mladoletnikov brez spremstva je treba nujno nasloviti, je poudaril eden od dveh članov sodišča, pristojnih za poročilo, Hans Gustaf Wessberg.
Pozivajo tudi k izboljšanju zmogljivosti hotspotov ter pospešitvi obravnave prošenj za azil in postopkov za vračanje. Ob tem izpostavljajo potrebo po tem, da Italija vzpostavi še manjkajoča dva hotspota, tako da jih bo skupaj šest, kot je bilo od začetka predvideno. V Grčiji je pet hotspotov.
Izpostavljajo tudi problem pomanjkanja strokovnjakov na terenu. Članice bi morale po mnenju revizorjev v hotspote napotiti več strokovnjakov in ti bi morali na terenu ostati dlje časa.
Poleg tega je treba bolje opredeliti vlogo in odgovornost pri upravljanju hotspotov. Italija in Grčija bi morali za vsak hotspot imenovati osebo, ki bi bila pristojna za upravljanje območja, poudarjajo revizorji.
Za konec revizorji pozivajo še k celostni preučitvi tega pristopa do konca leta, ki naj vključuje boljšo opredelitev odgovornosti, potrebne infrastrukture in človeških virov ter pojasnila pravnega okvira za hotspote v sklopu upravljanja zunanjih mej EU.
Revizorji na splošno izpostavljajo problem, da morajo hotspoti dejansko opravljati vlogo, ki zanje ni bila predvidena. Zamišljeni so bili namreč kot začasno središče za obravnavo beguncev, medtem ko je njihova dejanska vloga precej bolj dolgoročna.
Eden ključnih problemov so zapleti v postopkih, ki sledijo obravnavi prebežnikov v hotspotih, na primer počasni postopki vračanja in težave pri izvajanju načrta za premeščanje beguncev, opozarjajo revizorji. Zaradi tega v hotspote prihaja več ljudi, kot jih odhaja, zato so močno prenatrpani.
Grčija in Italija sta dobili evropska sredstva iz sklada za azil, migracije in integracijo Amif in iz sklada za notranjo varnost ISF, a v času revizije ni bilo na voljo poročil o uporabi teh sredstev za hotspote, še dodajajo revizorji.
Ob tem v sodišču povzemajo podatke komisije, da je Grčiji od začetka leta 2015 namenila več kot 350 milijonov evrov nujne pomoči in več kot 190 milijonov evrov humanitarne podpore, Italiji pa do konca lanskega leta okoli 63 milijonov evrov nujne pomoči.