Nekdanji prvi mož zdravstvene zavarovalnice Samo Fakin je dejal, da početje sedanjih odločevalcev, ki stvari urejajo na ad hoc, nujno pelje v katastrofo. Kot človeka z dolgoletnimi izkušnjami ga niso nikoli povabili k sodelovanju, sam pa meni, da okoli razmisleka o spremembah zakonodaje trenutno ni zbrana najboljša ekipa.
Po njegovem je žalostno, da se odloča v tajnosti, pri tem pa nihče natančno ne ve, koliko denarja bo potrebnega za zdravstvo. Po njegovem sta v svetu v glavnem le dva modela in je bolj ali manj jasno, da bo denar šel bodisi iz povišanih prispevkov ali iz davkov, medtem ko je tretja pot z ukinitvijo prostovoljnega zavarovanja veliko bolj zakomplicirana.
Po njegovem sta zelo pomembna nadzor nad primarno mrežo ter upravljanje bolnišnic, kjer je treba najprej ukrotiti stroške in se prepričati o optimalni porabi denarja.
"Ob ustanavljanju urgentnih centrov je bilo rečeno, da bo potrebnega manj kadra. Namesto tega so urgentni centri podražili dejavnost za 15 milijonov evrov, ker ni bila istočasno prilagojena tudi mreža primarnega zdravstva, kar je bilo sprva načrtovano," je kot enega od primerov neorganiziranega delovanja omenil Fakin.
Po njegovem zdravstvo ta trenutek potrebuje vsaj 350 do 500 milijonov evrov, na koncu pa bo tako ali tako treba dvigniti prispevno stopnjo, ker politika ne bo zdržala pritiska bolnikov, ki jih je v čakalnih vrstah skoraj pol milijona. "Zato imamo resen problem, ki zahteva razmislek stroke, ki ve nekaj o zdravstvenem sistemu. Tega ne smemo prepustiti amaterskemu odločanju politike," je še dodal Fakin.
Martin Toth, član skupščine ZZZS, je dejal, da svojega mnenja o reformi ne more povedati, saj je ni niti videl. Kar je prišlo v javnost, so po njegovem neke ideje, kako bi spremenili financiranje enega dela zdravstvenega zavarovanja, o vrsti drugih zadev pa ni niti besede.
"Gre za kavbojski in zelo drag pristop, ki ga nobena druga evropska država ne pozna. Po sedanjih predlogih bo treba letno izdati milijon in pol odločb ter mesečno prav toliko položnic, kar napoveduje ogromen administrativni aparat," je dejal Toth, ki meni, da bi morala država sprejeti jasen zakon s konkretnimi obveznostmi in pravicami ter in nadzorovati njegovo izvajanje. Vse ostalo mora biti v rokah zdravstvene zavarovalnice in v njenih odnosih do izvajalcev.
Kot je še dodal, po njegovem mnenju pri predlogih ne gre za reformo, pač pa gre zgolj za neke iztočnice, saj se je zdravstveni ministrici očitno zelo mudilo zaradi groženj z interpelacijo. "Zato so skupaj nametali nekaj papirjev in je to šele začetek postopka. Vendar je za narediti toliko, da dvomim, če je to mogoče narediti v tem mandatu," je dejal Toth.
Predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc je dejal, da jih omenjena reforma zanima, ker so prispevki delodajalcev največji prejemek zdravstvene blagajne. Samo lani so ti znašali okoli 970 milijonov evrov oziroma 4,5 odstotka več kot leto prej, zato jih zelo zanima, zakaj se denar porabi.
Zdravstvo tudi po njegovem mnenju v prihodnosti verjetno potrebuje več denarja, a to, kar je bilo doslej predstavljeno v javnosti, je zgolj reforma financiranja, ne pa zdravstvena reforma. Ta bi namreč morala optimizirati mrežo izvajalcev, izvesti spremembe v upravljanju zavodov z možnostjo nagrajevanja zaposlenih, spremljati porabo denarja, ustrezno regulirati plačne modele ter skrajšati čakalne vrste.
