"Ustavna pritožba komisije se nanaša zgolj na dejstvo, da je vrhovno sodišče v odločbi, na katero se nanaša pritožba, popolnoma spremenilo pravno prakso, ne da bi to spremembo ustrezno obrazložilo," so zapisali v Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). V nobenem delu pa se pritožba ne nanaša na samo vsebino zadeve, so dodali.
"Gre za oster zasuk v dojemanju delovanja oziroma izvajanja zakonskih nalog pritožnice in pravne narave njenih ugotovitev. In ravno to je bil ključni razlog vložitve ustavne pritožbe na ustavno sodišče, saj si komisija prizadeva, da kot samostojen in neodvisen državni organ odloča v skladu z zakonom in ustaljeno sodno prakso," so zapisali v KPK.
Komisija v skladu z določbami zakona o integriteti in preprečevanju korupcije izdaja načelna mnenja ali ugotovitve o konkretnem primeru, ki ne pomenijo odločanja o kazenski, prekrškovni, odškodninski, disciplinski ali drugi odgovornosti pravne ali fizične osebe in nimajo oblike upravne odločbe. Postopek, ki ga vodi komisija, začne in vodi po uradni dolžnosti. Uvede ga na lastno pobudo na podlagi prijave pravne ali fizične osebe ali na zahtevo državnega zbora ali vlade, so pojasnili.
Komisija je glede na jasne določbe omenjenega zakona zavzela stališče, da vodenje njenih postopkov ne pomeni odločanja o upravni zadevi, zato posledično tudi ugotovitve o konkretnem primeru niso upravni akt. Na tak način je komisija sprejemala vse ugotovitve od uveljavitve zakona dalje, so poudarili.
Njihovo stališče je smiselno upoštevalo tudi upravno sodišče, ki je tožbe posameznikov, vložene zoper ugotovitve komisije, sprejelo v obravnavo in odločanje. Pravilnost stališča je potrdilo tudi vrhovno sodišče v več zadevah in zavzelo jasno stališče, da ugotovitve o konkretnem primeru niso upravna odločba in tudi ne pomenijo odločanja o kazenski, prekrškovni, odškodninski, disciplinski ali drugi odgovornosti pravne ali fizične osebe, kar je za komisijo predstavljalo uveljavljeno prakso.
Vrhovno sodišče je tudi navedlo, da so določbe zakona v zvezi s pravno naravo ugotovitev tako jasne in da vsebina ugotovitev ustreza vsebini, ki jo ugotovitve morajo imeti po zakonu, da posebno pojasnjevanje, zakaj ugotovitve ne pomenijo odločanja o upravni zadevi in tudi niso upravni akt v smislu zakona o upravnem postopku oziroma zakona o upravnem sporu, niti ni potrebno.
Prvostopenjsko sodišče je v zadevi Bratušek pojasnilo, da izpodbijanega akta ni mogoče uvrstiti med upravne akte ne po definiciji upravnega akta po določilih zakona o upravnem postopku in tudi ne po definiciji upravnega akta po zakonu o upravnem sporu.
Vrhovno sodišče pa je v tej isti zadevi kot drugostopenjsko sodišče zavzelo povsem drugačno stališče kot komisija in sodišče prve stopnje, in sicer, da so ugotovitve o konkretnem primeru upravni akt, ki posegajo v pravno varovani položaj posameznika. "Vrhovno sodišče je tako v podobnih zadevah, v dveh sodbah, sprejelo povsem diametralno nasprotujoči si pravni stališči," so zapisali v komisiji.
Ustavno sodišče je minuli teden sporočilo, da je zavrglo pritožbo KPK, vloženo zaradi odprave njihovih ugotovitev o kandidaturi nekdanje premierke Alenke Bratušek za evropsko komisarko. Na KPK so napovedali, da bodo postopek nadaljevali.
