Institucionalni razvoj zunanjega delovanja unije je bil po njegovem mnenju vedno odvisen tako od splošne geopolitične situacije kot tudi od pripravljenosti držav na iskanje kompromisov na najobčutljivejših področjih državne suverenosti in nacionalnega interesa.
Brglez je v okviru tematskega sklopa o prihodnosti EU na svetovnem prizorišču izpostavil nekaj notranjih in zunanjih izzivov, kot so neurejene migracije, terorizem, podnebne spremembe in brexit.
Prihodnost EU v globalnem kontekstu bi morali po njegovem postaviti v okvir vrednot, interesov in orodij, na katerih bi temeljilo zunanje delovanje. EU bi morala tako zunaj svojih meja spodbujati in spoštovati enake vrednote kot doma. Ni pa dovolj le ohranjanje, ampak tudi višanje življenjskih standardov. Dodatno je dejal, da bi moralo delovanje EU temeljiti na pristni meddržavni solidarnosti.
V zvezi z usmerjenostjo in cilji zunanje politike EU je poudaril, da mora postati namenska in osredotočena ter se izogibati preširokim pristopom. Dodatno je izpostavil, da mora svoje zunanjepolitične prioritete zamejiti tudi v geografskem smislu ter poudaril pomen njene aktivne prisotnosti na Zahodnem Balkanu in intenzivnejšega nadaljevanja pristopnih pogajanj z državami v regiji.
Priznal je, da je okrepljeno obrambno sodelovanje med državami članicami sicer potrebno, vendar pa nenadno osredotočenje na dimenzijo tako imenovane trde moči unije po njegovem ne bi koristilo njenim globalnim ambicijam. Izpostavil je, da mora EU nadaljevati z razvijanjem svoje normativne moči, s čimer bi med drugim tudi okrepila spodbujanje človekove varnosti, ki bolj temeljito naslavlja temeljne vzroke aktualnih groženj mednarodnemu miru in varnosti.
V sklepnem delu je Brglez omenil vlogo nacionalnih parlamentov na področju zunanjih zadev EU, kjer je med drugim omenil, da so parlamenti odgovorni za vzpostavitev legitimnosti evropske zunanje politike, saj ta temelji prav na demokratičnih premislekih znotraj nacionalnih političnih sistemov.
