Cilj je pridobiti ustrezne podatke, ki bodo DZ omogočili sprejetje učinkovite bančne zakonodaje, s katero se bo preprečilo nepravilnosti in neučinkovitosti v bančnem sistemu. Cilj je tudi razkritje odgovornosti tistih, ki so sodelovali pri podeljevanju kreditov brez ustreznih jamstev, je dejal Marko Pogačnik (SDS).
Zakon bi se nanašal na banke, ki so prejele državno pomoč ali so bile deležne ukrepov po zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Veljal bi tudi za banke, ki bi prenehale delovati s prisilno likvidacijo, če bi v obdobju 10 let pred tem prejele pomoč ali bile predmet ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Podatki bi bili dostopni za potrebe dela DZ ter njegovih delovnih teles in preiskovalnih komisij.
"V SDS smo prepričani, da je pošteno do davkoplačevalcev, da vedo, zaradi česa je bil porabljen njihov denar - ali gre za plod nepremišljenih poslovnih potez ali za kriminalna dejanja," je dejal Pogačnik.
Vlada predloga ne podpira, ker še vedno ne odpravlja strokovnih pomislekov, ki jih je vlada izpostavila pri dosedanjih treh obravnavah predloga zakona s podobno vsebino, je dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Miranda Groff Ferjančič. DZ lahko že na podlagi zakona o parlamentarni preiskavi pridobiva tudi zaupne podatke, ko jih potrebuje potrebuje za sprejemanje pravnih in političnih odločitev iz svoje pristojnosti. Tudi zakon o bančništvu določa, da lahko Banka Slovenije zaupne bančne informacije razkrije DZ, ko jih ta potrebuje za izvajanje nadzora nad delovanjem Banke Slovenije, je navedla.
Podporo predlogu so poleg SDS izrazili le še v poslanski skupini NSi. Kot je dejal Jožef Horvat (NSi), so bili v preteklosti priča oviranju dela preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ko je sodišče parlamentarni preiskovalni komisiji zavrnilo izročitev dokumentov. Predlog zakona bodo podprli zaradi zagotavljanja nemotenega dela parlamentarnih komisij pri preiskovanju bančnega kriminala.
V opozicijski ZL predloga ne bodo podprli. Miha Kordiš (ZL) pravi, da so za "demokratičen" nadzor bank, za "javno lastništvo velikih bank in za njihovo demokratično upravljanje", da bi banke pri poslovanju upoštevale tudi nekomercialne kriterije, kot so zaposlenost, regionalni razvoj in tehnološki napredek. V ZL ne zagovarjajo bančne tajnosti, bi pa želeli dodatne varovalke pred zlorabami teh podatkov v strankarske namene.
V SMC menijo, da so predlagane rešitve sporne. "Ukinitev bančne tajnosti za banke, ki so prejele državno pomoč, pomeni, da bi lahko vsakdo videl vse transakcije in vse račune v banki, ki je dobila državno pomoč. To pa pomeni, da bi lahko povzročila poslovno škodo tam bankam in izgubo strank," je opozorila Andreja Potočnik (SMC). Po njenem mnenju je lahko sporno tudi, da bi imeli sami poslanci dostop do vseh kreditnih pogodb; s temi podatki naj ravnajo ustrezne institucije, kot so policija, tožilstvo in parlamentarna preiskovalna komisija, je menila.
V DeSUS so izpostavili, da imajo s parlamentarno preiskovalno komisijo že sedaj dovolj močno orodje za dostop do teh podatkov. "Dodatno razkritje zaupnih podatkov mimo zakonsko določenih pristojnosti preiskovalne komisije bi bilo po našem mnenju nedopusten poseg. Povzročil bi dodatno zmedo, hitro bi naraslo nezaupanje v bančni sistem, kar bi stabilnost bank le poslabšalo," je dejala Marija Antonija Kovačič (DeSUS). Dodala je, da bi se z razkritjem zaupnih osebnih podatkov posameznikov odprl prostor za politična preigravanja in zlorabe.
DZ bo o tem, ali je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, glasoval v torek.
