Kot so še poudarili, je izravnalni ukrep povišanja povprečnine za 3,5 evra zaradi sprejetja dogovora s sindikati javnega sektorja izrazito linearne narave, saj se izračunava zgolj povprečje. Slovenske občine so zelo različne, tako tudi nekatere zagotavljajo večjo gostoto javnih zavodov v lokalnem okolju kot druge, zaradi česar bodo nosile premo sorazmerno večje breme za zagotovilo plač, za poravnavo katerih pa bodo prejele le povprečno nadomestilo, so zapisali v odzivu na zakon, ki jim ga je Državni zbor posredoval v mnenje.
Nekatere občine z dodatnimi 3,5 evra sploh ne bodo uspele finančno izravnati povečanja mase plač za zaposlene, njihovo finančno stanje pa bo tako še dodatno poslabšano in oslabljeno, razvoj lokalnega okolja pa bo stagniral, so sporočili. Da bi občine lahko pokrile povečane stroške iz naslova plač in drugih dohodkov zaposlenih, bi potrebovale vsaj dodatnih 5,2 milijona evrov, so poudarili.
SOS, ki združuje 179 občin, zahteva dvig povprečnine glede na realne stroške lokalnih skupnosti in ne le grobo ocenjene finančne izravnave povečanih stroškov zaradi dogovora s sindikati, so izpostavili.
O povprečni pa so pred dnevi razpravljali tudi v Združenju občin Slovenije (ZOS). Medtem ko vlada za letos predlaga povišanje povprečnine s 530 na 533,5 evra, pa v ZOS v luči vse višjih stroškov, ki jih imajo občine, in v luči ugodnih gospodarskih kazalcev pozivajo DZ k zvišanju povprečnine na 547,50 evra za letos oz. 562,14 evra za leto 2018.