c S

Ustavno sodišče zavrglo pritožbo KPK v primeru Bratušek

24.04.2017 08:27 Ljubljana, 21. aprila (STA) - Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), vloženo zaradi odprave njihovih ugotovitev o kandidaturi takratne premierke Alenke Bratušek za evropsko komisarko. Bratuškova je tak razplet pričakovala, na KPK napovedujejo, da bodo postopek nadaljevali.

Senat KPK je 9. oktobra 2014 na dopisni seji sprejel končne ugotovitve v primeru postopka predlaganja in imenovanja kandidatov za člana Evropske komisije in ugotovil, da je nekdanja premierka Bratuškova ravnala v nasprotju interesov. Po mnenju KPK je bilo sporno, da je Bratuškova odločala o svoji kandidaturi.

Bratuškova se je obrnila na upravno sodišče in že dan po objavi je morala KPK ugotovitve najprej umakniti s spletne strani na podlagi začasne odredbe, februarja lani pa je upravno sodišče tudi dokončno odločilo in odpravilo akt KPK. Sledila je pritožba KPK, ki pa jo je vrhovno sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo upravnega sodišča. Sprejelo je stališče, da so ugotovitve KPK ugotovitveni upravni akt, ki posega v pravice posameznika, zato mora biti zagotovljeno sodno varstvo, so povzeli ustavni sodniki.

KPK je v ustavni pritožbi zoper sodbo vrhovnega sodišča zatrjevala kršitev 14. in 22. člena ustave. Na KPK so namreč nasprotovali stališču vrhovnega sodišča, da njeni akti posegajo v pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov. Njeni akti naj bi imeli naravo ugotovitvenega akta, so navedbe KPK povzeli v sklepu ustavnega sodišča.

Po pojasnilu ustavnega sodišča so upravičene osebe za vložitev ustavne pritožbe po ustaljeni ustavnosodni presoji poleg fizičnih oseb tudi pravne osebe. Vendar je varstvo pravic pravnih oseb odvisno od tega, ali se posamezne pravice glede na svojo vsebino in naravo nanje lahko nanašajo.

Ustavno sodišče je zapisalo, da je v obravnavanem primeru KPK kot državni organ v okviru zakonskih pooblastil izdala in objavila ugotovitve v konkretnem primeru, ki so bile predmet sodne presoje. Ustavnemu sodišču se za presojo, ali je ustavno pritožbo vložila upravičena oseba, ni treba opredeliti do tega, ali so ugotovitve v konkretnem primeru ugotovitveni upravni akt ali posamični akt državnega organa, ki ni izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije v ožjem pomenu besede.

Komisija je namreč obakrat v enaki funkciji, tj. v funkciji oblastnega organa. Če KPK deluje kot oblastni organ, pa ne more biti nosilka ustavnih pravic. Zgolj dejstvo, da je bila pritožnica stranka v postopku pred sodišči, njenega položaja oblastnega organa v razmerju do predmeta upravnega spora, v katerem je bila izdana izpodbijana sodna odločba, ne spremeni. Pritožnica tako v obravnavanem primeru nima aktivne legitimacije za vložitev ustavne pritožbe, so zapisali v sklepu ustavnega sodišča.

Bratuškova je takšno odločitev ustavnega sodišča, kot je dejala za STA, pričakovala. Želi si, "da bi se protikorupcijska komisija začela ukvarjati z resnimi korupcijskimi zadevami, ki jih je v Sloveniji še vedno preveč".

Bratuškova je predsednika komisije Borisa Štefaneca že večkrat pozvala k odstopu in tudi tokrat je ponovila, da je morda čas, da razmisli o svoji primernosti za to funkcijo.

Štefanec je pa je v odzivu za STA poudaril, da je ustavno sodišče pritožbo KPK zavrglo iz procesnih razlogov, ne da bi se spuščalo v vsebino.

Enako je bilo pri odločanju o odpravi ugotovitev KPK o Bratuškovi na upravnem in vrhovnem sodišču, je dejal. Izpostavil je, da je bil v sodnih postopkih odpravljen akt KPK z oktobra 2014, ni pa s tem odpravljena zadeva, ki jo vodi KPK. Napovedal je, da bodo postopek nadaljevali, v delu, ki ga je pograjalo sodišče, pa ponovili.

Pričakuje, da bi lahko bil postopek končan zgodaj jeseni, je pa to odvisno tudi od odzivnosti strank.

Pri tem pa si želi, da bi postopek KPK uredili v noveli zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju. Kot je namreč dejal, so zadeve na sodiščih "začele padati iz procesnih razlogov" lani poleti in dodal, da ni sprejemljivo, da država vodi nek postopek, v katerem nekomu krši pravice.

S sicer neuspešno kandidaturo Bratuškove za evropsko komisarko, od katere je na koncu zaradi negativne ocene po predstavitvi v Evropskem parlamentu odstopila, so se zaradi suma zlorabe položaja ukvarjali tudi kriminalisti, imela je tudi politične posledice. Poslansko skupino njene stranke, ki je nato tudi razpadla, je kmalu zapustil Peter Vilfan, pozneje pa še Jani Möderndorfer.