Kot so poudarili v Banki Slovenije, so se s predlogom zakonskih sprememb seznanili s spletnih strani Vlade, pri pripravi zadnjega besedila predloga pa se vlada ni posvetovala z njimi.
Ob tem ugotavljajo, da predlog v delu, ki se nanaša na revidiranje bančnega nadzora, deloma odstopa od predloga, ki ga je vlada skladno s pravili pri pripravi zakonskega predloga posredovala Evropski centralni banki (ECB) in za katerega je pridobila njeno mnenje 13. decembra lani.
Predlog, ki ga je vlada konec lanskega leta poslala ECB, po navedbah Banke Slovenije očitno ni predvideval revizije nadzorniških nalog v obsegu in na način, kot jih predvideva potrjeni predlog, zato menijo, da bi moral predlagatelj spet pridobiti mnenje ECB.
Končni vladni predlog po pojasnilih Banke Slovenije od mnenja ECB odstopa v delu, kjer v Frankfurtu ugotavljajo, da naj revidiranje s strani računskega sodišča ne bi zajemalo uporabe in razlage prava in praks nadzora, in to ne glede na to, ali imajo za posledico porabo javnofinančnih sredstev.
Ukrepi nadzora, kot so zahtevane dokapitalizacije bank, po prepričanju Banke Slovenije sodijo med pristojnosti enotnega evropskega mehanizma nadzora in "revidiranje teh nalog s strani nacionalnega računskega sodišča lahko pomeni nedopusten poseg v neodvisnost centralnih bank, ki so del tega mehanizma".
V Banki Slovenije so spomnili, da je ECB v decembrskem mnenju ugotovila, da naj revidiranje, ki bi ga računsko sodišče izvajalo v Banki Slovenije, ne bi zajemalo uporabe in razlage prava in praks nadzora v okviru enotnega mehanizma nadzora, ne bi posegalo v naloge, prenesene na ECB v okviru vzpostavitve enotnega mehanizma nadzora, in naj ne bi vključevalo teh nalog ter ne bi bilo tako široko, da bi pomenilo posredno revidiranje ECB ter drugih centralnih bank v območju evra.
Ob tem je ECB izpostavila, bi bilo treba revizijo izvajati tudi na nepolitični, neodvisni in izključno poklicni osnovi.
Vlada je sicer predlog novele zakona o Banki Slovenije sprejela po večkratnih pozivih in poskusih, da bi računsko sodišče bdelo nad poslovanjem in delovanjem Banke Slovenije. Obstoječi zakon o računskem sodišču in novela zakona o bančništvu namreč ne predpisujeta pravil, ki morajo biti pri tovrstni reviziji upoštevana, da ni kršeno načelo neodvisnosti Banke Slovenije.
Računsko sodišče bo lahko po predlogu revidiralo pravilnost in smotrnost poslovanja Banke Slovenije ter tistih nadzorniških odločitev, ki so vodile v porabo javnih sredstev. Revizijo bo lahko opravilo za 10 let nazaj. "Torej se lahko pogleda tudi zgodba z bančno luknjo," je v četrtek po seji vlade povedal državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič, saj je v tem primeru prišlo do porabe javnih sredstev.
Računsko sodišče pa ne bo smelo revidirati izvajanje denarne politike, uporabe in razlage prava in praks nadzora, revizija prav tako ne bo smela posegati v pristojnosti banke, ki jih izvršuje kot sestavni del evropskega sistema centralnih bank.
