Z demokracijo v Avstriji je tako zadovoljnih le še 32 odstotkov vprašanih. Pred desetimi leti jih je bilo še 43 odstotkov. Da je demokracija najboljša oblika vladavine, pa je pred desetimi leti menilo še 86 odstotkov vprašanih.
Hkrati z upadanjem podpore demokracije v Avstriji narašča podpora avtoritativnim sistemom vladanja, 45 odstotkov vprašanih je sicer letos odločno zavrnilo, da bi imeli "močnega voditelja", ki bi zaobšel parlament in volitve, a pred desetimi leti jih je bilo še 61 odstotkov.
Kot ocenjujejo strokovnjaki, je upad zadovoljstva z demokracijo moč pripisati dejstvu, da ima vse več ljudi občutek, da so brez vpliva na delo vlade. Letos je to menilo 52 odstotkov vprašanih, pred desetimi leti 42 odstotkov. Omenjeni občutek je zlasti prisoten pri ljudeh z nižjo izobrazbo in mladih.
Vse večje nezadovoljstvo z demokracijo je povezano tudi z vedno večjih občutkom negotovosti, ki prav tako narašča po letu 2007. Trditvi, da je "danes vse tako narobe, da nihče več ne ve, kje kdo je", je letos pritrdilo 41 odstotkov vprašanih. Pred desetletjem jih je bilo 32 odstotkov. Občutek nemoči prevladuje predvsem pri ljudeh z nižjo izobrazbo in starejših.
Želja po več "pravice in redu" se je v zadnjih desetih letih povečala s 53 na 61 odstotkov. Med tistimi, ki si želijo "močnega moža" na čelu Avstrije, prevladujejo ljudje z večjim občutkom negotovosti in tisti, ki so nezadovoljni z delovanjem demokracije. V teh dveh skupinah je veliko tistih, ki so končali obvezno izobraževanje, delavcev ter oseb s srednjevisokimi dohodki.
72 let po koncu druge svetovne vojne je polovica vprašanih tudi menila, da je nacionalsocializem Avstriji prinesel samo ali pretežno slabe stvari. Približno tretjina jih je menila, da je nacionalsocializem prinesel tako slabe kot dobre stvari. Višja kot je izobrazba, močnejša je povezava z nacionalizmom kot nekaj slabega.
Ob tem so strokovnjaki politikom in s politiko povezanimi ustanovami ob predstavitvi rezultatov svetovali, da bi morali razmisliti, kako naj okrepijo stik z ljudmi in izboljšajo ugled in zaupanje vanje. Enako naj bi veljajo tudi za medije. Politika bi se morala posvetiti predvsem politično apatičnim, saj prav politična apatija, ne glede na to, kaj jo povzroča, vodi v avtoritativne sisteme, so ob tem opozorili na Dunaju.
Javnomnenjsko raziskavo, v kateri je sodelovalo 1000 oseb, starejših od 15 let, je institut Sora izvedel prek telefona februarja in marca letos ter novembra in decembra 2007.
