"Srbija ne bo dopustila, da bi domača podjetja utrpela škodo zaradi Agrokorja," je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug uvodoma poudaril predsednik srbske vlade Aleksandar Vučić.
Srečanja so se udeležili še srbski minister za trgovino, turizem in telekomunikacije Rasim Ljajić, srbski minister za kmetijstvo in zaščito okolja Branislav Nedimović, slovenski minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, minister za zunanjo trgovino in ekonomske odnose BiH Mirko Šarović in ministrica za gospodarstvo Črne gore Dragica Sekulić. Predstavnikov Hrvaške na njem ni bilo.
Ob začetku srečanja je Vučić dejal, da Srbija na podlagi ukrepov, ki jih je sprejela njegova vlada, pregledala finančne transakcije podjetij, ki poslujejo v sistemu Agrokorja v Srbiji. Dotaknil se je možnosti, s katerimi bi zaščitili domača podjetja, in dejal da gre lahko srbska vlada z začasnimi ukrepi tudi pred pristojno sodišče.
Kar se tiče Mercatorja S pa je dejal, da ima Srbija neposredno pogodbo s slovenskim Mercatorjem in ne z Agrokorjem. "To nam daje neke vrste neodvisnost od Agrokorja, smo pa v končni fazi v isti situaciji," je zbranim povedal Vučić.
Tudi Ljajić je pojasnil, da ima Srbija zaradi posebnega pravnega statusa Mercatorja S v odnosu do Agrokorja boljšo pozicijo od ostalih držav v regiji, so pa težave podobne, zato iščejo skupne rešitve.
Srečanje se je nadaljevalo za zaprtimi vrati, ministri pa so v sprejetih zaključkih, ki so jih posredovali z gospodarskega ministra, zapisali, da bo vsaka od omenjenih držav v skladu s svojo zakonodajo opravila nadzor finančnih in blagovnih tokov podjetij, povezanih z Agrokorjem.
Oblikovali so tudi ministrsko ekipo, ki bo v vsakodnevnem stiku s ciljem izmenjave informacij in sprejemanja skupnih ukrepov za ohranitev delovnih mest, zaščito interesov dobaviteljev in stabilnega poslovanja podjetij v lasti koncerna Agrokor v vsaki od omenjenih držav.
Ljajić je po sestanku dejal, da današnji sestanek ni bil usmerjen proti nikomur, cilj skupnih aktivnosti pa je stabilizacija razmer v celotni regiji.
Šarović je medtem izrazil bojazen, da se bo sanacija Agrokorja odvijala na plečih njegovih hčerinskih družb. Kot je dejal, je v BiH 10 družb, ki so del konzorcija, te pa zaposlujejo 6000 ljudi. Izpostavil je tudi, da je Slovenija zaradi stanja v Agrokorju pripravila poseben zakon, ki ga bo slovenski parlament po pričakovanjih potrdil v naslednjih dneh.
"V Bosni razmišljamo o posebnem zakonu, vendar bomo morali o tem, glede na to, da je struktura Bosne drugačna od ostalih držav, še razpravljati," je dejal. Dodal je, da so finančni nadzori v BiH vsakodnevni ter da je kar polovica dolga Agrokorja do dobaviteljev v BiH.
Na srečanju so predstavniki držav izrazili pričakovanje, da bo na Hrvaškem imenovani novi upravitelj Agrokorja imenoval neodvisne strokovnjake za uspešno prestrukturiranje podjetij v sestavu koncerna. Od Agrokorjeve izredne uprave prav tako pričakujejo, da bo na enakopraven način obravnavala vse dobavitelje, tako na Hrvaškem kot izven nje.
Pripravljeni so se tudi srečati s predstavniki hrvaške vlade s ciljem iskanja skupnih rešitev za stabilizacijo celotnega koncerna Agrokor.
Podpredsednica hrvaške vlade in ministrica za gospodarstvo Martina Dalić je danes izrazila pričakovanje, da bodo Agrokorjevim podjetjem v regiji omogočili običajno poslovanje ter da bodo spoštovali lastnino vseh podjetij, ki delujejo v okvirju hrvaškega koncerna. Kot je pojasnila, Agrokorjeva podjetja v regiji niso v krizi, redno poslujejo, plačujejo svoje obveznosti in zagotavljajo zaposlenost, so sporočili s hrvaškega ministrstva za gospodarstvo.
Dalićeva je še poudarila, da je tudi petkova seja nadzornikov družbe Mercator, ki je lastnica Mercatorja v Srbiji in Črni gori, "nedvomno potrdila, da med Mercatorjem in Agrokorjem ni bilo nobenih potez, ki bi kazale na prelivanje sredstev na Hrvaško".
Koncern Agrokor s skupaj 60.000 zaposlenimi je v vseh štirih državah velik delodajalec. V Sloveniji zaposluje 10.500 ljudi, v Srbiji 12.000, nekaj manj pa v BiH in Črni gori.
