ICJ je danes z objavo vmesne sodbe zavrnil zahtevo Ukrajine, da v skladu z mednarodno konvencijo za preprečevanje financiranja terorizma iz leta 1999 ukrepa proti Rusiji, ki da s podpiranjem proruskih upornikov na vzhodu Ukrajine krši določila te konvencije. A sodišče je ugotovilo, da pogoji za uvedbo začasnih ukrepov, kot jih predvideva ta konvencija, niso izpolnjeni, saj da Ukrajina "ni predstavila nobenih dokazov", da je bil denar iz Moskve porabljen na način, da bi "povzročal smrt ali težke poškodbe civilistom".
Po drugi strani mora Rusija spoštovati določila konvencije o preprečevanju vseh oblik rasne diskriminacije in omogočiti oz. ne preprečevati krimskim Tatarom, "da vzdržujejo svoje reprezentativne institucije, vključno z medžlisom", njihovim parlamentom. Rusija, ki si je ukrajinski polotok Krim priključila marca 2014, mora zagotoviti tudi dostop do izobraževanja v ukrajinskem jeziku.
Sodišče je sicer spomnilo na dogovore iz Minska, ki so jih februarja 2015 potrdili predsednika Ukrajine in Rusije ter predstavniki oblasti v Donecku in Lugansku, podprla pa tudi francoski predsednik in nemška kanclerka ter tudi Varnostni svet Združenih narodov v resoluciji 2202. Sodišče pričakuje, da si bosta stranki prizadevali za polno izvajanje dogovorjenih ukrepov, "da bi dosegli mirno rešitev konflikta v vzhodnih pokrajinah Ukrajine".
Sodniki so v vmesni sodbi na 36 straneh, objavljeni na spletnih straneh ICJ, še pozvali obe strani, naj se vzdržita vsakršnih dejanj, ki bi zaostrila spor ali pa otežila končno odločanje sodišča o vsebini spora. Odločitev, ali bo o primeru, ki ga je Ukrajina sprožila januarja letos, sploh razsojalo, še ni bila sprejeta. Sodišče tudi ni nakazalo, kdaj bi to lahko storilo. Zelo verjetno to še ne bo prav kmalu.
Ukrajina skuša s tožbo doseči, da bi ICJ od Rusije zahteval, naj se vzdrži "vsakršnih dejanj, ki bi lahko poslabšale ali razširile spor". Rusija naj bi to počela s financiranjem separatistov na vzhodu Ukrajine, njihovim oboroževanjem in opremljanjem, pa tudi s pošiljanjem "prostovoljcev".
S tem naj bi Moskva podpirala dejanja terorizma, med katerimi so našteli obstreljevanje civilnih območij in tudi sestrelitev malezijskega potniškega letala MH17 julija 2014 nad vzhodno Ukrajino. Rusija je ukrajinske obtožbe, da naj bi "sponzorirala terorizem", odločno zavrnila.
