Danes sta na sporedu prvi dve okrogli mizi, na katerih sta v ospredju direktorica za Evro-sredozemsko diplomacijo in medkulturna vprašanja (EDIA) na Ifimesu, princesa Camilla Habsburg-Lothringen in Yu-Chin Cheng, ki je direktor instituta za preučevanje gospodarskih in političnih odnosov med EU in Kitajsko s sedežem v Pragi. Na okrogli mizi pod naslovom Kaj nas povezuje, kaj nas razdvaja? se jima je ob voditelju, dunajskem profesorju mednarodnega prava Anisu Bajrektareviću pridružil slovenski veleposlanik v Makedoniji Milan Jazbec.
Razpravljali so predvsem o položaju držav na Zahodnem Balkanu in njihovem vključevanju v Evropsko unijo. Cheng je opisal tudi kitajske interese v regiji, vsi pa so se strinjali, da je evropska perspektiva za države v tej regiji izjemnega pomena. Tudi za Kitajsko je v interesu, da je regija tesneje povezana in znotraj EU, je povedal Cheng.
Jazbec je izpostavil, da bi morale biti glavne ločnice v bistvu združevalni element v regiji. Razlike napajajo številne potenciale v družbah držav v regiji, ki pa so ravno zaradi te raznolikosti zelo ranljive, je opozoril veleposlanik.
Habsburg-Lothringenova je opisala izkušnjo z obiska v Sarajevu in opozorila na pereče okoljske probleme v regiji. Opozorila je tudi, da je regija na "prepihu" velesil in da se na Balkan vrača geopolitika, na kar bo treba biti še posebej pozoren.
Popoldne bo na sporedu še razprava na temo Zakaj se jugovzhodna Evropa ne razvija hitreje, na kateri bodo sodelovali prvi mož Rika Janez Škrabec, Blaž Košorok iz vodstva Akrapoviča, direktor Interenerga Anton Papež ter nekdanji slovenski veleposlanik v Veliki Britaniji in Italiji Iztok Mirošič.
V Ifimesu opozarjajo, da ima regija Jugovzhodne Evrope, ki jo sestavlja 11 držav, od tega pet članic Evropske unije, s skupaj okoli 50 milijoni prebivalcev, strateški pomen, pa tudi specifični problemi. V primerjavi z ostalimi razvitejšimi regijami Evrope "jo bremenijo kratka demokratična politična tradicija, pomanjkanje razvojnih znanj in moči, ki bi ji omogočile pozitivne trende rasti, in vzorci mišljenja, ki so se nacionalno, ideološko, versko in kulturno oblikovali skozi zgodovino".
